Kadilnik

©

Kadilnik

Kadilnik je sestavljen iz dveh delov – slona in moške figure z zvitkom v roki, ki jezdi na slonovem hrbtu. Slon služi kot podstavek kadilnika in hkrati kot posoda za kadilo, pri čemer je dišeči dim izhajal iz njegovega rilca. Upodobitev živali posnema slog kiparstva dinastije Ming (1368–1644), ki ga prepoznamo po kroglastih levjih tacah, rilcu, oblikovanem kot kobra in obrnjenem navzgor, kar naj bi prinašalo srečo, ter dolgem repu, zvitem v obliki črke S. V figuri bradatega modreca na slonovem hrbtu, ki služi tudi kot pokrov kadilnika, prepoznamo arhata Kaliko (Jialijia zunzhe 迦理迦尊者). Gre za sedmega od 18 budističnih arhatov oziroma luohanov 羅漢, na Kitajskem pogosto poimenovanega »arhat, ki jezdi slona« (Qixiang luohan 騎象羅漢). Prepoznamo ga po tem, da vselej jezdi slona in recitira budistične sutre. Upodobljeni Kalika v desni roki drži zvitek, levo dlan pa drži odprto v položaju Abhayamudra (ta je sicer običajno ... več

Kadilnik je sestavljen iz dveh delov – slona in moške figure z zvitkom v roki, ki jezdi na slonovem hrbtu. Slon služi kot podstavek kadilnika in hkrati kot posoda za kadilo, pri čemer je dišeči dim izhajal iz njegovega rilca. Upodobitev živali posnema slog kiparstva dinastije Ming (1368–1644), ki ga prepoznamo po kroglastih levjih tacah, rilcu, oblikovanem kot kobra in obrnjenem navzgor, kar naj bi prinašalo srečo, ter dolgem repu, zvitem v obliki črke S. V figuri bradatega modreca na slonovem hrbtu, ki služi tudi kot pokrov kadilnika, prepoznamo arhata Kaliko (Jialijia zunzhe 迦理迦尊者). Gre za sedmega od 18 budističnih arhatov oziroma luohanov 羅漢, na Kitajskem pogosto poimenovanega »arhat, ki jezdi slona« (Qixiang luohan 騎象羅漢). Prepoznamo ga po tem, da vselej jezdi slona in recitira budistične sutre. Upodobljeni Kalika v desni roki drži zvitek, levo dlan pa drži odprto v položaju Abhayamudra (ta je sicer običajno nakazan z desno roko), ki predstavlja blagoslov, zaščito in mir. Dolga brada skupaj z umirjenim nasmeškom na obrazu nekoliko spominja na daoističnega mojstra Laozija 老子, dolgo oblačilo, v katero je odet, pa krasijo slivovi cvetovi (meihua 梅花), ki simbolizirajo pomlad, lepoto, srečo in moč. Še posebej močna je združena simbolika arhata in slona, saj se je na Kitajskem budistična ikonografija tesno prepletla z domačo tradicijo.

Motiv slona s predmetom ali človeško figuro na hrbtu v kitajski umetnosti pogosto imenujemo taiping youxiang 太平有象, kar bi lahko dobesedno prevedli kot »slon, ki prinaša mir«. Najverjetneje se je razvil s spajanjem domače kitajske kulture z budistično tradicijo in indijsko simboliko slonov. Vsekakor so sloni na Kitajskem imeli pomembno mesto in močno simbolno vlogo že dolgo pred prihodom budizma, saj so že tedaj prinašali srečo, obilje in mir. Z budizmom se je simbolika slona še toliko bolj nadgradila, pri čemer si je slon pridobil še pomen modrosti, preudarnosti in moči. Pomen motiva taiping youxiang je hkrati tesno povezan s kitajsko tradicijo tvorjenja simbolnih pomenov na podlagi enako oziroma podobno zvenečih pismenk. Slon, ki na hrbtu prenaša vazo, na primer simbolično prinaša mir, saj »vaza« (ping 瓶) zveni podobno kot »mir« (ping 平). Motiv osebe, ki jezdi slona, po drugi strani nakazuje na srečo, saj »jezditi slona« (qixiang 騎象) zveni podobno kot »srečen« (jixiang 吉祥). Tudi dejstvo, da je bil slon tako priljubljena oblika kadilnikov, je možno razlagati na podlagi igre z uporabo enakozvočnic. »Slon« (xiang 象) namreč zveni podobno kot »dišava« ali »dišeč« (xiang 香), zato ni presenetljivo, da so posode za shranjevanje parfumov, dišav in kadil tako pogosto privzele prav podobo te živali.

Kadilniki so v kitajski tradiciji že v najzgodnejših obdobjih igrali pomembno vlogo pri religioznih praksah povezovanja z božanstvi in predniki, povsem običajno pa je bilo tudi prižiganje kadil zgolj z namenom odišavljanja prostorov in odganjanja mrčesa. S prihodom budizma se je njihova uporaba še razširila in se razmahnila po vsej Vzhodni Aziji, ob čemer so sčasoma postali tudi prestižni predmeti v premožnejših domovih. Izdelovanje bronastih kadilnikov je na Kitajskem doseglo vrhunec v času dinastij Ming in Qing (1644 –1912), primerek z arhatom Kaliko pa je bil najverjetneje izdelan v poznem Qingu, v drugi polovici ali celo proti koncu 19. stoletja. Glede na dekoracijo, motiviko in simbolni pomen bi lahko sklepali, da je bil morda poklonjen kot darilo, ostanki saj v notranjosti pa kažejo na to, da je bil predmet v vzhodnoazijskem okolju uporabljan kot kadilnik. V evropskem prostoru, kamor je najbrž zašel šele v začetku 20. stoletja, je po vsej verjetnosti služil zgolj kot dekorativni, zbirateljski predmet. (SVP, MG)

Opis materiala: bron, pozlata
Tehnika izdelave: lit in kovan bron, pozlata
Dimenzije: višina: 20 cm, širina: 20,5 cm
Št. delov/kosov: 2
Trenutni lastnik: Pokrajinski muzej Celje
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: Dobro ohranjen z zgolj manjšimi poškodbami. Zloščen bron in lepo vidni ostanki pozlate.
Zgodovina razstavljanja: Pokrajinski muzej Celje, 27. 5. 2021–3. 10. 2021 (razstava Kaj počne tukaj samuraj?)

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej