Škatla fumibako

Fumibako 文箱 je podolgovata, ob robovih zaobljena lakirana škatla z zlato dekoracijo v tehniki nizkega reliefa oziroma tako imenovani tehniki hira maki-e 平蒔絵. Ob straneh na spodnjem delu škatle lahko na vsaki strani predmeta vidimo rinki, skozi kateri sta bili navezani ločeni pleteni vrvici. Vrvici, ki pri tem predmetu manjkata, so zavezali v pentljo na vrhu pokrova škatle, kar je preprečevalo odpiranje predmeta ob prenašanju. Fumibako so uporabljali za hrambo in dostavo pomembnih pisem ali dokumentov v obliki zvitka. Izdelana je iz lesa pavlovnije (lat. Paulownia tomentosa, tudi Paulownia imperialis), ki je lahek, gladek in trden, ne vpija vode, predvsem pa je odpornejši proti ognju, saj je njegovo plamenišče višje kot pri drugih drevesnih vrstah; njegova uporaba je pripomogla k funkcionalni namembnosti predmeta.

Na zunanji strani pokrova škatle ter na zunanji strani spodnjega dela škatle je upodobljen vzorec grba družine Tokugawa 徳川, ki je Japonski vladala v obdobju Edo. Eden najbolj znanih grbov družine se imenuje Tokugawa-aoi 徳川葵 in upodablja tri liste sleznika aoi 葵, usmerjene v sredino kroga, kar simbolizira zvestobo. Prav tako lahko obliko omenjenega grba opazimo na nastavku obeh rink. V notranjosti spodnjega dela škatle najdemo dodaten grb, sestavljen iz oblike štirih spojenih borovih iglic v krogu, ki bi lahko spadal v skupino grbov borovih iglic matsuba 松葉. Verjetno gre za družinski grb samuraja, ki ni bil toliko poznan. Grbi na zunanji strani pokrova in škatle predstavljajo klan oziroma vlado, grb znotraj škatle pa obeležuje samuraja, po čemer lahko sklepamo, da so škatlo fumibako najbrž uporabljali za prenašanje ali shranjevanje uradnih vladnih dokumentov.

Na zaključnih robovih pokrova škatle lahko opazimo močnejši oziroma dodatni nanos laka, kar pripomore k estetiki predmeta, saj zaokroži elegantne linije škatle in doda masivnost. Na spodnji strani škatle lahko vidimo v japonski zlogovni pisavi katakana vrezano oznako Toya Imuha (トヤイムハ), ki je zapisana v navpični obliki pisanja ali tategaki 縦. Ta način pisave se večkrat uporablja tudi za zapis tujk, predvsem tujih lastnih in geografskih imen. Sklepamo lahko, da gre za zapis tujega (osebnega) imena, ki verjetno označuje posrednika oziroma prodajalca. (KH, MJ)