Golobja piščal

Golobja piščal, na Kitajskem znana kot geling 鴿鈴 ali geshao 鴿哨, je majhno glasbilo, ki ga uvrščamo v skupino t. i. eolskih glasbenih instrumentov. S pomočjo vretena ga pripnemo na golobov rep, tako da proizvaja zvok, medtem ko leti. Piščal je navadno izdelana iz lahkih materialov, kot sta buča in bambus, in polakirana. V veliko primerih izdelovalci njihovo podobo obogatijo z graviranimi vzorci in okrasi iz slonovine. V preteklosti je bil zvok golobjih piščali, imenovan tudi »nebesna glasba«, prepoznaven zvok Pekinga. Dandanes se ta nekoč značilna zvočna slika počasi izgublja, čeprav doživlja tudi številne modernejše oživitve. Poleg intenzivnih umetniških projektov oživljanja zvoka golobjih piščali je v zadnjih letih v ospredje postavljeno ohranjanje izdelovanja golobjih piščali kot pomembne kulturne dediščine Pekinga. Leta 2014 je bilo izdelovanje golobjih piščali uvrščeno na seznam nesnovne kulturne dediščine ročnih obrti Pekinga, katere nosilec je Zhang Boatong, eden starejših in redkih mojstrov te obrti. Skuškova zbirka golobjih piščali glede na njihove oblike vsebuje tri različne tipe instrumenta: bučni, cevni in kombinirani. V našem primeru gre za manjšo golobjo piščal bučnega tipa v velikosti malo večjega oreha. Ima tri podpiščali in je črno lakirana. Pokrovček in telo instrumenta sta verjetno izdelana iz buče. (KH)