Kitajska lutnja pipa

©

Kitajska lutnja pipa

©

Kitajska lutnja pipa

©

Kitajska lutnja pipa

Pipa (琵琶) je kraljica kitajske ljudske glasbe in vodilna med brenkali. Od obdobja Qin (221–207 pr. n. št.) do dinastije Tang (618–907 n. št.) naj bi izraz pipa generično uporabljali za označevanje tako domačih kot tujih brenkal. Pomen besede pipa naj bi glede na dokumente iz dinastije Vzhodni Han (25–220 n. št.) izhajal iz tehnike igranja na ta instrument, pi za potisk prstov desne roke naprej, pa za pomik nazaj. Pipa je sestavljena iz kratkega vratu in lesenega hruškastega telesa, včasih z dvema zvočnima luknjicama v obliki polmeseca, ter 12 do 26 prečk. Pipa iz Skuškove zbirke je dobro ohranjena in vzdrževana. Nanjo so napete strune, verjetno dodane kasneje. Je umetelno oblikovana, v kombinaciji lesa in slonovine, pri čemer sta na njeni glavi motiv iz lesa v obliki netopirja (fu 蝠) in simbol shou (壽): prvi ponazarja simbol sreče in veselja, drugi pa dolgoživosti. (KH)

Tehnika izdelave: obdelan les in slonovina
Dimenzije: višina vratu: 17 cm, višina trupa: 4 cm, širina: 24 cm, dolžina: 92 cm
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: Glasbilo je dobro ohranjeno.

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej