Kitajska lutnja pipa

Pipa 琵琶 je kraljica kitajske ljudske glasbe in vodilna med brenkali. Od obdobja Qin (221–207 pr. n. št.) do dinastije Tang (618–907) naj bi izraz pipa generično uporabljali za označevanje tako domačih kot tujih brenkal. Pomen besede pipa naj bi glede na dokumente iz dinastije Vzhodni Han (25–220 n. št.) izhajal iz tehnike igranja, pi nakazuje potisk prstov desne roke naprej, pa pa pomik prstov nazaj. Pipa je sestavljena iz kratkega vratu in lesenega hruškastega telesa, včasih z dvema zvočnima luknjicama v obliki polmeseca, ter 12 do 26 prečk. Pipa iz Skuškove zbirke je dobro ohranjena in vzdrževana. Nanjo so napete strune, verjetno dodane kasneje. Je umetelno oblikovana, v kombinaciji lesa in slonovine, pri čemer sta na njeni glavi motiv iz lesa v obliki netopirja (fu 蝠) in simbol shou 壽: prvi je simbol sreče in veselja, drugi pa dolgoživosti. (KH)

Podatki
Zgodovina predmeta

Tehnika izdelave: obdelan les in slonovina

Dimenzije: višina vratu: 17 cm, višina trupa: 4 cm, širina: 24 cm, dolžina: 92 cm

Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej

Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej

Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: Glasbilo je dobro ohranjeno.

Objave v medijih: HRVATIN, Klara. 2020. »Zbirateljska kultura in razstave vzhodnoazijskih glasbil na Slovenskem: Identifikacija glasbil iz Skuškove zbirke.« Ars & Humanitas 14(2), 119–135. https://doi.org/10.4312/ars.14.2.119-135

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?