Kitajska lutnja pipa

©

Kitajska lutnja pipa

Kitajska lutnja pipa (琵琶) iz skupine kordofonov je kraljica kitajske ljudske glasbe in vodilna med brenkali. Sestavljena je iz kratkega vratu in lesenega hruškastega telesa, včasih z dvema zvočnima luknjicama v obliki polmeseca, ter iz 12 do 26 prečk. Predvsem po letu 1949 je to glasbilo doživelo največ sprememb, njegove svilene strune so počasi prešle v jeklene, oblečene v najlon, število prečk se je povečalo in s tem tudi obseg instrumenta. Sodobna pipa ima tako od 29 do 31 prečk, 6 na vratu in druge na telesu. Pentatonično uglasitev je nadomestila kromatska uglasitev. Na svilene strune so igrali bodisi z večjo trzalico bodisi samo s prsti, na jeklene strune pa običajno igramo s prsti, na katere pritrdimo kratke naprstnike (brenkalnike). Instrument držimo navpično na stegnu, tako da brenkamo s prsti desne roke, s prsti leve roke pa na različne načine manipuliramo s strunami, da ustvarimo ustrezne melodije in učinke. Pipa iz Skuškove zbirke je podolgovate ... več

Kitajska lutnja pipa (琵琶) iz skupine kordofonov je kraljica kitajske ljudske glasbe in vodilna med brenkali. Sestavljena je iz kratkega vratu in lesenega hruškastega telesa, včasih z dvema zvočnima luknjicama v obliki polmeseca, ter iz 12 do 26 prečk. Predvsem po letu 1949 je to glasbilo doživelo največ sprememb, njegove svilene strune so počasi prešle v jeklene, oblečene v najlon, število prečk se je povečalo in s tem tudi obseg instrumenta. Sodobna pipa ima tako od 29 do 31 prečk, 6 na vratu in druge na telesu. Pentatonično uglasitev je nadomestila kromatska uglasitev. Na svilene strune so igrali bodisi z večjo trzalico bodisi samo s prsti, na jeklene strune pa običajno igramo s prsti, na katere pritrdimo kratke naprstnike (brenkalnike). Instrument držimo navpično na stegnu, tako da brenkamo s prsti desne roke, s prsti leve roke pa na različne načine manipuliramo s strunami, da ustvarimo ustrezne melodije in učinke. Pipa iz Skuškove zbirke je podolgovate hruškaste oblike, brez zvočnih lukenj. Ima 12 lesenih prečk, zaključenih s slonovino na telesu, štirje loki slonovine pa tvorijo še štiri prečke na vratu, tako jih je skupaj 16. Glava instrumenta je ukrivljena nazaj in okrašena z motivi iz slonovine. Poleg slonovine na glavi instrumenta in prečkah so držalo za strune na spodnjem delu trebuha, konice lesenih vrtelj za uglaševanje ter predel pod štirimi loki iz slonovine, okrašen z deli iz slonovine; iz slonovine je tudi glavni okras na glavi instrumenta z motivom zmaja. (KH)

Tehnika izdelave: obdelan les in slonovina
Dimenzije: višina vratu: 18,5 cm, višina trupa: 2,5, širina: 23 cm, dolžina: 96,5 cm
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: Glasbilo je močno poškodovano, ima zlomljen vrat in odtrgan mostiček.

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej