Ustne orgle sheng

©

Ustne orgle sheng

Po izvoru je sheng iz jugovzhodne Azije in velja za enega najstarejših kitajskih instrumentov. V uporabi naj bi bil že v dinastiji Han (202 pr. n. št.–220). Iz kitajskega instrumenta se je razvilo več podobnih glasbil, kot sta japonski shō 笙 in korejski saenghwang 생황, najdemo pa jih tudi v predelih Tajske, Laosa in Vietnama. Na fotografiji lahko vidimo tradicionalno različico instrumenta sheng 笙, ki verjetno datira v pozno 19. ali zgodnje 20. stoletje. Ima 17 bambusovih piščali, stilizirane odprtine iz slonovine v spodnjem delu resonančnega telesa in ustnik iz slonovine. Trup in del do ustnika sta v črnem laku. Višino tona določimo s pritiskanjem prstov na luknjice piščali. Cevi so iz petih različnih dolžin in so razporejene tako, da bi simbolično ponazarjale obliko peruti ptice feniksa. Vrhovi piščali, predvsem najvišjih, so zaključeni z roževino. Tradicionalna različica instrumenta spremlja ljudske pesmi in se občasno ... več

Po izvoru je sheng iz jugovzhodne Azije in velja za enega najstarejših kitajskih instrumentov. V uporabi naj bi bil že v dinastiji Han (202 pr. n. št.–220). Iz kitajskega instrumenta se je razvilo več podobnih glasbil, kot sta japonski shō 笙 in korejski saenghwang 생황, najdemo pa jih tudi v predelih Tajske, Laosa in Vietnama. Na fotografiji lahko vidimo tradicionalno različico instrumenta sheng 笙, ki verjetno datira v pozno 19. ali zgodnje 20. stoletje. Ima 17 bambusovih piščali, stilizirane odprtine iz slonovine v spodnjem delu resonančnega telesa in ustnik iz slonovine. Trup in del do ustnika sta v črnem laku. Višino tona določimo s pritiskanjem prstov na luknjice piščali. Cevi so iz petih različnih dolžin in so razporejene tako, da bi simbolično ponazarjale obliko peruti ptice feniksa. Vrhovi piščali, predvsem najvišjih, so zaključeni z roževino. Tradicionalna različica instrumenta spremlja ljudske pesmi in se občasno uporablja v nekaterih oblikah kitajske opere. Prav tako se uporablja v tradicionalnih ansamblih, kot na primer v ansamblih za pihala in tolkala na severu Kitajske. (KH)

Opis materiala: bambus, palisander, slonovina, roževina, črni lak
Tehnika izdelave: obdelan les, slonovina
Dimenzije: dolžina: 47,5 cm, premer: 7,8 cm, globina z ustnikom: 12 cm
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: Dobro ohranjene. Nekatere vrhovi piščali so brez roževine.
Objave v medijih: HRVATIN, Klara. 2020. »Zbirateljska kultura in razstave vzhodnoazijskih glasbil na Slovenskem: Identifikacija glasbil iz Skuškove zbirke.« Ars & Humanitas 14(2), 119–135. https://doi.org/10.4312/ars.14.2.119-135

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

Ostali predmeti v tej zbirki

Nalagam predmete...

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej