Fotografija Stolp zvonov v Nebeškem templju

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Fotografija Stolp zvonov v Nebeškem templju

Črno-bela fotografija prikazuje Stolp zvonov gulou 鼓樓 v severovzhodnem delu prizorišča okrog Dvorane postenja (Zhaigong 齋宮) v kompleksu Nebeškega templja (Tiantan 天壇) v Pekingu. Kompleks je leta 1420 zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. V Dvorani postenja je cesar opravljal obrede očiščenja in postenja pred glavnim ritualom na dan zimskega solsticija, ko so se Nebu zahvalili za naklonjenost v preteklem letu. Z zvonjenjem v Stolpu zvonov so naznanili konec postnega obdobja in začetek glavnega obreda, s tem pa tudi cesarjev odhod proti glavnemu prizorišču – oltarju Yuanqiu (Yuanqiutan 圜丘壇). Zadnji cesar, ki se je v Nebeškem templju poklonil Nebu, je bil Yuan Shikai 袁世凱 (vladal 1915–1916), ki je nekaj mesecev neuspešno poskušal obuditi monarhično ureditev. S tem se je zaključila stoletja stara tradicija. Danes je Nebeški tempelj vpisan na Unescov ... več

Črno-bela fotografija prikazuje Stolp zvonov gulou 鼓樓 v severovzhodnem delu prizorišča okrog Dvorane postenja (Zhaigong 齋宮) v kompleksu Nebeškega templja (Tiantan 天壇) v Pekingu. Kompleks je leta 1420 zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. V Dvorani postenja je cesar opravljal obrede očiščenja in postenja pred glavnim ritualom na dan zimskega solsticija, ko so se Nebu zahvalili za naklonjenost v preteklem letu. Z zvonjenjem v Stolpu zvonov so naznanili konec postnega obdobja in začetek glavnega obreda, s tem pa tudi cesarjev odhod proti glavnemu prizorišču – oltarju Yuanqiu (Yuanqiutan 圜丘壇). Zadnji cesar, ki se je v Nebeškem templju poklonil Nebu, je bil Yuan Shikai 袁世凱 (vladal 1915–1916), ki je nekaj mesecev neuspešno poskušal obuditi monarhično ureditev. S tem se je zaključila stoletja stara tradicija. Danes je Nebeški tempelj vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, saj je največji religijski kompleks na svetu.

Stolp je zgrajen v tradicionalni kitajski tehniki lesene gradnje, t. i. tehniki dougong 斗拱. Tehnika dougong izhaja iz dinastije Ming (1368–1644). Zanjo je značilna uporaba lesenih spojev, t. i. moznikov, ki omogočajo medsebojno podpiranje konstrukcijskih elementov med gradnjo. Zaradi tega sistema ni potrebe po žebljih in lepilu. Poleg moznikov, vidnih v napušču, so druge značilnosti kitajske gradnje, ki jih opazimo tudi na tej stavbi, oblike streh ter uporaba barv, števil in dekorativnih živalskih figur na strehah.

Fotografija je 190. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Himmels-Tempel: Glockenturm”. (DZ, MV)

Kraj izdelave: Peking
Tehnika izdelave: črno-bela fotografija
Dimenzije: dolžina: 13,5 cm, širina: 8,5 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: dobro ohranjena

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

Ostali predmeti v tej zbirki

Nalagam predmete...

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej