Fotografija Detajli dvorane Qinian v Nebeškem templju

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Fotografija Detajli dvorane Qinian v Nebeškem templju

Črno-bela fotografija prikazuje zanimive arhitekturne in dekorativne elemente na fasadi osrednje dvorane v kompleksu Nebeškega templja (Tiantan 天壇) v Pekingu, tj. dvorane Qinian (Qiniandian 祈年殿), kar dobesedno pomeni »dvorana priprošenj letu«. Leta 1420 je dvorano zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. V dvorani Qinian je cesar na dan poletnega solsticija opravljal daritve Nebu in prednikom za naklonjenost v prihajajočem polletju. V literaturi se dvorana pogosto pojavlja s popularnim imenom »Dvorana molitve za dobro letino«. Je najstarejši in najbolj ikoničen del kompleksa Nebeškega templja. Zadnji cesar, ki se je v Nebeškem templju poklonil Nebu, je bil Yuan Shikai 袁世凱 (vladal 1915–1916), ki je nekaj mesecev neuspešno poskušal obuditi monarhično ureditev. S tem se je zaključila stoletja stara tradicija. Danes je Nebeški tempelj vpisan na Unescov seznam svetovne ... več

Črno-bela fotografija prikazuje zanimive arhitekturne in dekorativne elemente na fasadi osrednje dvorane v kompleksu Nebeškega templja (Tiantan 天壇) v Pekingu, tj. dvorane Qinian (Qiniandian 祈年殿), kar dobesedno pomeni »dvorana priprošenj letu«. Leta 1420 je dvorano zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. V dvorani Qinian je cesar na dan poletnega solsticija opravljal daritve Nebu in prednikom za naklonjenost v prihajajočem polletju. V literaturi se dvorana pogosto pojavlja s popularnim imenom »Dvorana molitve za dobro letino«. Je najstarejši in najbolj ikoničen del kompleksa Nebeškega templja. Zadnji cesar, ki se je v Nebeškem templju poklonil Nebu, je bil Yuan Shikai 袁世凱 (vladal 1915–1916), ki je nekaj mesecev neuspešno poskušal obuditi monarhično ureditev. S tem se je zaključila stoletja stara tradicija. Danes je Nebeški tempelj vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, saj je največji religijski kompleks na svetu.

Okrogel tempelj ima tri krožne strehe z modrimi strešniki, ki tu simbolizirajo nebo, in pozlačenim zaključkom. Pod mozniki so stene, okrašene z modrimi, rumenimi in zelenimi vzorci, ki simbolizirajo boga neba, cesarja in navadno ljudstvo. Velikosti streh se manjšajo proti vrhu. 28 stebrov podpira 38 metrov visok tempelj. Stoji na 6 metrov visoki kvadratni ploščadi z balustrado. Število plasti ploščadi in število stebrov balustrade sta večkratnika števila 9 – števila, rezerviranega za cesarsko infrastrukturo.

Vse stavbe v kompleksu so grajene v tradicionalni kitajski tehniki lesene gradnje, t. i. tehniki dougong 斗拱. Poleg moznikov v napušču so druge značilnosti kitajske gradnje, ki jih opazimo tudi na Dvorani postenja, oblike streh ter uporaba barv, števil in dekorativnih živalskih figur. Kljub temu, da so bile za cesarsko infrastrukturo, vključno s templji, predpisane štirikapnice (wudianding 廡殿頂), so templji v Nebeškem templju in njihove strehe okrogle oblike. Tako je tudi z dvorano Qinian. Izjema izhaja iz »izjemne« funkcije tega kompleksa, tj. čaščenja Neba, ki ga v kitajski tradiciji simbolizira krog. Ta je dopolnjujoča polovica Zemlje, ki pa jo simbolizira kvadrat. Zato okrogli templji tudi stojijo na kvadratnih ploščadih. Motiv kvadrata in kroga kot simbol harmoničnega stvarstva je pogost v kitajski kulturi. Še ena izjema je izbira barve za strešnike. Za izključno cesarsko uporabo je bila z zakonom določena rumena barva; tako rumene strešnike najdemo v Prepovedanem mestu in Poletni palači v Pekingu. Nebeški tempelj prekrivajo modri strešniki, ki prav tako simbolizirajo nebo.

Fotografija je 191. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Himmels-Tempel: Details des Haupttempels. (DZ, MV)

Kraj izdelave: Peking
Tehnika izdelave: črno-bela fotografija
Dimenzije: dolžina: 13,6 cm, širina: 8,5 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: manjša pomodrelost črne barve

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

Ostali predmeti v tej zbirki

Nalagam predmete...

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej