Fotografija Dvorana postenja v Nebeškem templju

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Fotografija Dvorana postenja v Nebeškem templju

Črno-bela fotografija prikazuje Dvorano postenja (Zhaigong 齋宮). Stoji v kompleksu Nebeškega templja (Tiantan 天壇) v Pekingu. Leta 1420 ga je zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. V Dvorani postenja je cesar obrede očiščenja in postenja opravljal pred glavnim ritualom na dan zimskega solsticija, ko so se Nebu zahvalili za naklonjenost v preteklem letu. Stavba za balustrado ima na vzhodni stranici postavljenih pet vhodov v pet soban, kjer je cesar prebival v času postenja. Grajena je v tradicionalni kitajski tehniki lesene gradnje, t. i. tehniki dougong 斗拱. Tehnika dougong izhaja iz dinastije Ming (1368–1644). Zanjo je značilna uporaba lesenih spojev, t. i. moznikov, ki omogočajo medsebojno podpiranje konstrukcijskih elementov med gradnjo. Zaradi tega sistema ni potrebe po žebljih in lepilu. Poleg moznikov, vidnih v napušču, so druge značilnosti kitajske ... več

Črno-bela fotografija prikazuje Dvorano postenja (Zhaigong 齋宮). Stoji v kompleksu Nebeškega templja (Tiantan 天壇) v Pekingu. Leta 1420 ga je zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. V Dvorani postenja je cesar obrede očiščenja in postenja opravljal pred glavnim ritualom na dan zimskega solsticija, ko so se Nebu zahvalili za naklonjenost v preteklem letu. Stavba za balustrado ima na vzhodni stranici postavljenih pet vhodov v pet soban, kjer je cesar prebival v času postenja. Grajena je v tradicionalni kitajski tehniki lesene gradnje, t. i. tehniki dougong 斗拱. Tehnika dougong izhaja iz dinastije Ming (1368–1644). Zanjo je značilna uporaba lesenih spojev, t. i. moznikov, ki omogočajo medsebojno podpiranje konstrukcijskih elementov med gradnjo. Zaradi tega sistema ni potrebe po žebljih in lepilu. Poleg moznikov, vidnih v napušču, so druge značilnosti kitajske gradnje, ki jih opazimo tudi na tej stavbi, oblike streh ter uporaba barv, števil in dekorativnih živalskih figur na strehah.

Dvorana postenja stoji na štiri hektarje velikem območju, obdanem z dvojnim obzidjem, vodnimi kanali in pasovi borovcev. Območje zajema 167 sob, namenjenih predvsem uradnikom in straži, dva kamnita paviljona pred glavno stavbo in Stolp zvonov gulou 鼓樓. Je le majhen del 273 hektarjev velikega kompleksa Nebeškega templja, ki ga danes najdemo v jugovzhodnem delu Pekinga. V času dinastije Qing (1644–1912) je bil del t. i. zunanjih četrti (Waicheng 外城). Zadnji cesar, ki se je v Nebeškem templju poklonil Nebu, je bil Yuan Shikai 袁世凱 (vladal 1915–1916), ki je nekaj mesecev neuspešno poskušal obuditi monarhično ureditev. S tem se je zaključila stoletja stara tradicija. Danes je Nebeški tempelj vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, saj je največji religijski kompleks na svetu.

Fotografija je 173. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Himmels-Tempel: “Halle der Enthaltsamkeit”. (DZ, MV)

Kraj izdelave: Peking
Tehnika izdelave: črno-bela fotografija
Dimenzije: dolžina: 13,5 cm, širina: 8,3 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: dobro ohranjena

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?