Fotografija Dvorana Qinian v Nebeškem templju

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Fotografija Dvorana Qinian v Nebeškem templju

Črno-bela fotografija prikazuje širokokotni posnetek dvorane Qinian (Qiniandian 祈年殿), kar dobesedno pomeni »dvorana priprošenj letu«, tj. osrednjega dela kompleksa Nebeškega templja v Pekingu. Kompleks je leta 1420 zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. V dvorani Qinian je cesar na dan poletnega solsticija opravljal daritve Nebu in prednikom za naklonjenost v prihajajočem polletju. V literaturi se pogosto pojavlja s splošno razširjenim imenom »Dvorana molitve za dobro letino«. Je najstarejši in najbolj ikoničen del kompleksa Nebeškega templja. Ko je cesar Yongle zgradil prvotni kompleks, je ta skupaj s pomožno infrastrukturo obsegal le območje okrog dvorane Qinian. V 16. stoletju so dogradili dodatno infrastrukturo na južnem delu, med drugim daritveno ploščad Yuanqiu (Yuanqiutan 圜丘壇), ki je bila poslej glavno prizorišče zimskega obreda.

Dvorana Qinian je 38 ... več

Črno-bela fotografija prikazuje širokokotni posnetek dvorane Qinian (Qiniandian 祈年殿), kar dobesedno pomeni »dvorana priprošenj letu«, tj. osrednjega dela kompleksa Nebeškega templja v Pekingu. Kompleks je leta 1420 zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. V dvorani Qinian je cesar na dan poletnega solsticija opravljal daritve Nebu in prednikom za naklonjenost v prihajajočem polletju. V literaturi se pogosto pojavlja s splošno razširjenim imenom »Dvorana molitve za dobro letino«. Je najstarejši in najbolj ikoničen del kompleksa Nebeškega templja. Ko je cesar Yongle zgradil prvotni kompleks, je ta skupaj s pomožno infrastrukturo obsegal le območje okrog dvorane Qinian. V 16. stoletju so dogradili dodatno infrastrukturo na južnem delu, med drugim daritveno ploščad Yuanqiu (Yuanqiutan 圜丘壇), ki je bila poslej glavno prizorišče zimskega obreda.

Dvorana Qinian je 38 metrov visoka okrogla zgradba. Stoji na 6 metrov visoki kvadratni ploščadi z balustrado. Število nivojev ploščadi in število stebrov balustrade sta večkratnika števila 9, rezerviranega za cesarsko infrastrukturo. Na levi in desni strani dvorane Qinian stojita zahodna in vzhodna pomožna zgradba. Med njima, za hrbtom fotografa, je še tretja, imenovana Cesarska nebesna dvorana Huangqian (Huangqiandian 皇乾殿). Vse stavbe so grajene v tradicionalni kitajski tehniki lesene gradnje, t. i. tehniki dougong 斗拱. Poleg moznikov v napušču so druge značilnosti kitajske gradnje, ki jih opazimo tudi na dvorani Qinian, oblike streh ter uporaba barv, števil in dekorativnih živalskih figur. Kljub temu, da so bile za cesarsko infrastrukturo, vključno s templji, predpisane štirikapnice (wudianding 廡殿頂), so templji v Nebeškem templju in njihove strehe okrogle oblike. Izjema izhaja iz »izjemne« funkcije tega kompleksa, tj. čaščenja Neba, ki ga v kitajski tradiciji simbolizira krog. Ta je dopolnjujoča polovica Zemlje, ki pa jo simbolizira kvadrat. Zato okrogli templji stojijo na kvadratnih ploščadih. Motiv kvadrata in kroga kot simbol harmoničnega stvarstva je pogost v kitajski kulturi. Njegove uporabe ne najdemo samo v arhitekturi, temveč tudi pri oblikah kovancev, vozov in kočij. Druga izjema v arhitekturi je izbira barve za strešnike. Če je bila za izključno cesarsko uporabo z zakonom določena rumena barva (rumene strešnike najdemo v Prepovedanem mestu in Poletni palači v Pekingu), pa Nebeški tempelj prekrivajo modri strešniki, ki prav tako simbolizirajo nebo. Pod mozniki so stene okrašene z modrimi, rumenimi in zelenimi vzorci, ki simbolizirajo boga neba, cesarja in navadno ljudstvo.

Celotno prizorišče okrog dvorane Qinian je le nekaj hektarjev velik del v 273 hektarjev velikem kompleksu Nebeškega templja, ki ga danes najdemo v jugovzhodnem delu Pekinga. Sestoji iz kvadratnega dvorišča, obdanega z obzidjem. Do prizorišča lahko pridemo skozi tri vhode, ki tempelj povezujejo z drugo infrastrukturo, na primer z obredno kuhinjo na vzhodu, teraso za preoblačenje, mesarjevim paviljonom itd. Zadnji cesar, ki se je v Nebeškem templju poklonil Nebu, je bil Yuan Shikai 袁世凱 (vladal 1915–1916), ki je nekaj mesecev neuspešno poskušal obuditi monarhično ureditev. S tem se je zaključila stoletja stara tradicija. Danes je Nebeški tempelj vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, saj je največji religijski kompleks na svetu.

Fotografija je 174. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Himmels-Tempel: Haupttempel (Tien-Tan). (DZ, MV)

Kraj izdelave: Peking
Tehnika izdelave: črno-bela fotografija
Dimenzije: dolžina: 29,8 cm, širina: 9,2 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: dobro ohranjena

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

Ostali predmeti v tej zbirki

Nalagam predmete...

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej