Škatla jūbako

Jūbako 重箱 je večplastna zložljiva lakirana škatla, tradicionalno namenjena shranjevanju in postrežbi hrane ob posebnih dogodkih, kot sta spomladanski festival cvetočih češenj hanami 花 in novo leto shōgatsu 正月. Navadno je kvadratne oblike, čeprav so tudi okrogle, šesterokotne in osmerokotne, medtem ko je v posameznem predalu mogoče shraniti več vrst hladnih jedi v manjših količinah, ki so med seboj ločene s premičnim lesenim okvirjem, sestavljenim iz štirih ali več kvadratov. Poleg lesenih obstajajo tudi primerki jūbako iz belo-modrega porcelana, vendar ti v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju niso bili več tako popularni.

Dandanes so najpogostejše škatle z dvema do tremi predali. Srečamo jih predvsem ob novoletnih praznovanjih kot posode za shranjevanje in postrežbo tradicionalne novoletne hrane osechi-ryōri お節料理, sestavljene iz različnih miniaturnih jedi, ki imajo simbolni pomen, povezan bodisi z imenom hrane v japonščini bodisi z videzom ali drugimi značilnostmi. Glede na to, da so se v zadnjem času razširile posode iz novih materialov, kot je polipropilen, se uporaba lesenih in lakiranih škatel jūbako zmanjšuje.

Glede na zapise o uporabi škatle jūbako, ki jih je mogoče najti v literaturi iz obdobja Muromachi (1333–1336), je njena zgodovina precej stara. V širši javnosti je postala priljubljena v obdobju Edo (1603–1868), potem ko so začeli z njeno komercialno proizvodnjo. Bolj kvalitetne in umetelno oblikovane, premazane z lakom urushi 漆 ali okrašene s tehniko maki-e 蒔 絵 so bile namenjene samurajem in fevdalnim gospodom. Uporabljali so tudi prenosne škatle jūbako, ki so bile zelo priročne za odhod na lov in podobno.

V našem primeru gre za kvadratno škatlo, sestavljeno iz štirih predalov, s štirimi odprtimi posodami, ki jih lahko zložimo drugo na drugo, in ploščatega pokrova. Škatla iz štirih predalov velja za najbolj formalno, kajti vsaka stopnja simbolično predstavlja enega od letnih časov. Glede na to, da je nekoliko večja od tistih, ki se običajno uporabljajo, je bila verjetno namenjena večjemu številu ljudi, pri tem pa ni mogoče izključiti možnosti, da so jo uporabljali v templju ali pri drugih religioznih obredih.

Motivika prikazuje ovijalke (listi, podobni oblaku), bambusove liste (podolgovati listi) in češnjeve cvetove na zunanjih straneh. Slednji simbolizirajo pomlad, vitalnost, lepoto in minljivost, saj cvetijo le 14 dni na leto, pa tudi upanje, da bodo naslednje leto ponovno zacvetele. Bambus v japonski kulturi simbolizira uspeh in trpežnost zaradi vzdržljivosti ob potresih, ki so na Japonskem zelo pogosti. Ovijalke pa simbolizirajo večnost ali družino oziroma družinsko drevo. Motivi so upodobljeni s tradicionalno tehniko nanašanja zlatega prahu na neposušeno lakirano površino, t. i. tehniko hira maki-e. Osrednji del motiva so zlati bambusovi listi, na katerih so svetlo zlata stebla, ki nosijo modre češnjeve cvetove. Okoli osrednjega dela so prikazane ovijalke s temnimi in svetlimi listi. Poudarjen je tudi kontrast oziroma kombinacija laka urushi s črnim barvilom na zunanji strani ter laka urushi z rdečim barvilom na notranji strani. (KH, MJ)