Ovalna pahljača

Kitajska fiksna pahljača tipa tuanshan 團扇 je iz dinastije Qing (1644–1912), datirana v 18. ali 19. stoletje. Je ovalna in upognjena navznoter. Ima bež slonokoščen ročaj in črno lakiran lesen okvir, sestavljen iz več delov. Ročaj ima tudi vrvico s spletenim vozlom. Pri tej pahljači gre za primer starejše oblike pahljače, ki je kasneje znana kot pahljača Swatow ali Shantou 汕頭市; to ime ima po kraju, kjer je bila v 19. stoletju izdelana. Za to tehniko je značilno, da bambus po dolžini narežejo na zelo drobne palice, ki jih ojačajo z žico in oblečejo v papir, zato so pahljače videti rebraste. Papir je poslikan v tehniki gvaš, pri kateri akvarelom dodamo gumi ali neprozoren bel pigment, da nastane motnost. Na pahljači so upodobljeni motivi iz treh najpogostejših kategorij v kitajskem slikarstvu: slikanje ljudi, slikanje krajine ter motivi cvetja in ptic. Naslikane figure predstavljajo nesmrtna in nadnaravna bitja na sveti gori Kunlun, v svetu narave in miru, med njimi pa so upodobljeni daoistični modreci, Mati zahodnega kraljestva in feniks. V ozadju je tempelj, naslikanih je tudi veliko dreves in cvetlic. Feniks (fenghuang 鳳凰) je priljubljen motiv v kitajskem slikarstvu, kjer predstavlja mitološko bitje ter je simbol kreposti in miline. Pahljača je razmeroma dobro ohranjena. (NVG)