Kovanec Qianlong tongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani tongbao 通寶 ali dobesedno »denar v obtoku«. Novci tongbao so bili na Kitajskem v številnih različicah in vrednostih v veljavi kot standardna valuta od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), vse do konca dinastije Qing (1644–1911). Napis na kovancu je vselej sestavljen iz dveh pismenk, ki se bereta od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine (nianhao 年號), v času katere je bil novec kovan, ter pismenk tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen) in bao 寶 (bogastvo, denar), ki si sledita horizontalno od desne proti levi. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja«. Kovanci iz časa zadnje, mandžurske dinastije Qing imajo poleg napisa v štirih kitajskih pismenkah na licu zapise tudi na zadnji strani, in sicer v mandžurski pisavi. Na levi strani se od zgoraj navzdol navadno nahaja napis boo ᠪᠣᠣ, ki pomeni bao (denar, zaklad, valuta), na desni pa je prav tako od zgoraj navzdol zapisana lokacija kovnice.

Kovanec na sliki je slabše ohranjen, a na njem še lahko razberemo pismenke Qianlong tongbao 乾隆通寶, kar pomeni, da je bil kovan v času vladavine cesarja Qianlonga 乾隆 (vladal 1735–1796). Komaj še viden mandžurski zapis na hrbtni strani nam pove, da je novec izdelala ena izmed lokalnih kovnic v provinci Yunnan 雲南. Kovanci lokalnega porekla navadno niso dosegali kakovosti tistih iz Pekinga, poleg tega pa so bili standardni novci tongbao v času dinastije Qing nizke vrednosti in zato veliko v obtoku, kar še dodatno pojasnjuje njegovo obrabljenost. (MG)