Kovanec Qianlong tongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani tongbao (通寶) ali dobesedno »denar v obtoku«. Ta je bil na Kitajskem v številnih različicah in vrednostih standardna valuta vse od cesarja Gaozuja (高祖) (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), dalje. Oblika okroglih kovancev z napisom v štirih pismenkah, razporejenih okrog kvadratne luknje na sredini, se je obdržala vse do konca dinastije Qing (1644–1911). Napis je bil vselej sestavljen iz dveh pismenk, ki se bereta od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine (nianhao 年號), v času katere je bil novec kovan, ter pismenk tong (通) (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen) in bao (寶) (bogastvo, denar), ki si sledita horizontalno od desne proti levi. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja«. Medtem ko imajo kovanci vseh prejšnjih dinastij ta napis na licu kovanca, hrbtna stran pa je prazna, so kovanci iz časa zadnje, mandžurske dinastije Qing nekoliko posebni. Poleg napisa v štirih kitajskih pismenkah na prednji imajo namreč zapise tudi na zadnji strani, in sicer v mandžurski pisavi. Na levi strani se od zgoraj navzdol navadno nahaja napis boo (ᠪᠣᠣ), ki pomeni bao (denar, zaklad, valuta), na desni pa je prav tako od zgoraj navzdol zapisana lokacija kovnice, ki jih je bilo v celotnem cesarstvu okrog 50.

Kovanec na sliki je slabše ohranjen, a na njem še lahko razberemo pismenke Qianlong tongbao (乾隆通寶), kar pomeni, da je bil kovan v času vladavine cesarja Qianlonga (乾隆) (vladal 1735–1796). Komaj še viden mandžurski zapis na hrbtni strani nam pove, da je novec izdelala ena izmed lokalnih kovnic v provinci Yunnan (雲南). Kovanci lokalnega porekla navadno niso dosegali kakovosti tistih iz Pekinga, poleg tega pa so bili standardni novci tongbao v času dinastije Qing nizke vrednosti in zato veliko v obtoku, kar še dodatno pojasnjuje njegovo obrabljenost. Približno predstavo o kupni moči takšnega kovanca si lahko ustvarimo na podlagi omemb v literarnih delih tistega časa, na primer v klasičnem romanu Učenjaki (Rulin waishi 儒林外史) avtorja Wu Jingzija 吳敬梓 (1701–1754). Iz Wu Jingzijevih realističnih opisov življenja v 18. stoletju razberemo, da je bilo za tri novce tongbao mogoče dobiti poparjen kruhek (mantou 饅頭), za 16 novcev skledo rezancev, šolska malica je stala štiri, enoletna šolnina pa 2400 kovancev.