Fotografija Okrnjena armilarna sfera v starem pekinškem observatoriju

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Fotografija Okrnjena armilarna sfera v starem pekinškem observatoriju

Črno-bela fotografija prikazuje okrnjeno armilarno sfero (jianyi 簡儀) iz brona, razstavljeno na dvorišču pekinškega observatorija Beijing Gu Guanxiangtai 北京古觀像台. Za razliko od ostalih instrumentov v observatoriju je ta sfera starejša od zadnje prenove observatorija v 17. stoletju. Prav tako je niso izdelali jezuiti, ampak jo je v 13. stoletju zasnoval in izdelal Guo Shoujing 郭守敬 (1231–1316), snovalec observatorija. Ta armilarna sfera je prvi znan ekvatorialno postavljen astronomski meritveni instrument na svetu, tako kot je bil približno pet stoletij kasneje v Evropi postavljen daljnogled z urnim mehanizmom. Instrument je izjemno lepo okrašen; kroge na primer podpirajo bronasti stebri z bogatimi intarzijami, okrog nekaterih stebrov pa se ovijajo zmaji. Originalno okrnjeno armilarno sfero je danes mogoče najti v Kitajskem znanstvenem observatoriju gore Zijin 中国科学院紫金山天文台 v mestu Nanjing. Tja so jo pripeljali leta 1933, ko se ... več

Črno-bela fotografija prikazuje okrnjeno armilarno sfero (jianyi 簡儀) iz brona, razstavljeno na dvorišču pekinškega observatorija Beijing Gu Guanxiangtai 北京古觀像台. Za razliko od ostalih instrumentov v observatoriju je ta sfera starejša od zadnje prenove observatorija v 17. stoletju. Prav tako je niso izdelali jezuiti, ampak jo je v 13. stoletju zasnoval in izdelal Guo Shoujing 郭守敬 (1231–1316), snovalec observatorija. Ta armilarna sfera je prvi znan ekvatorialno postavljen astronomski meritveni instrument na svetu, tako kot je bil približno pet stoletij kasneje v Evropi postavljen daljnogled z urnim mehanizmom. Instrument je izjemno lepo okrašen; kroge na primer podpirajo bronasti stebri z bogatimi intarzijami, okrog nekaterih stebrov pa se ovijajo zmaji. Originalno okrnjeno armilarno sfero je danes mogoče najti v Kitajskem znanstvenem observatoriju gore Zijin 中国科学院紫金山天文台 v mestu Nanjing. Tja so jo pripeljali leta 1933, ko se je japonska vojska približevala Pekingu. V današnjem muzeju starega pekinškega observatorija si obiskovalec lahko ogleda repliko tega instrumenta v velikosti ene tretjine originala.

Stari pekinški observatorij je eden redkih do danes ohranjenih observatorijev iz časa pred izumom teleskopa. Področje obsega 10.000 kvadratnih metrov z glavno opečnato ploščadjo, veliko 40 krat 40 metrov in visoko 15 metrov. Observatorij je danes muzej, odprt za javnost. Zgrajen je bil v času cesarja Kangxija (vladal 1661–1722) – na temeljih predhodnika iz 12. stoletja. Prenova je potekala pod budnim očesom flamskega jezuita in misijonarja, očeta Ferdinanda Verbiesta (1623–1688). Leta 1900 so ga izropali francoski osvajalci, a so leta 1902 instrumente vrnili »na svoje mesto«. Leta 1956 je observatorij postal muzej.

Fotografija je 166. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Sternwarte: Kalender-Kreise. (DZ, MV)

Kraj izdelave: Peking
Tehnika izdelave: črno-bela fotografija
Dimenzije: dolžina: 13,4 cm, širina: 8,6 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: dobro ohranjena

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?