Fotografija Nemška utrdba v diplomatski četrti v Pekingu

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Fotografija Nemška utrdba v diplomatski četrti v Pekingu

Črno-bela fotografija prikazuje utrdbo v nemškem delu diplomatske četrti v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷) oziroma v nemškem poslaništvu oziroma legaciji.

Slednja se je med letoma 1861 in 1959 vzpostavila na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場( in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oz. Zijincheng 紫禁城). Po drugi opijski vojni (1856–1860) se je tam naselilo več tujih delegacij, ki so tam vzpostavile legacije svojih držav. Privabljala je številne diplomate, vojake, učenjake, umetnike, turiste in sinofile.

Čeprav mednarodni sporazumi, s katerimi je Kitajska podeljevala ekstrateritorialne pravice tujim velesilam nad deli svojega ozemlja, segajo v 19. stoletje, je bila jurisdikcija nad samo diplomatsko četrtjo v Pekingu tujim državam dodeljena šele leta 1901, po 55-dnevnem obleganju četrti med dvoletno boksarsko vstajo (Yuanyituan ... več

Črno-bela fotografija prikazuje utrdbo v nemškem delu diplomatske četrti v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷) oziroma v nemškem poslaništvu oziroma legaciji.

Slednja se je med letoma 1861 in 1959 vzpostavila na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場( in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oz. Zijincheng 紫禁城). Po drugi opijski vojni (1856–1860) se je tam naselilo več tujih delegacij, ki so tam vzpostavile legacije svojih držav. Privabljala je številne diplomate, vojake, učenjake, umetnike, turiste in sinofile.

Čeprav mednarodni sporazumi, s katerimi je Kitajska podeljevala ekstrateritorialne pravice tujim velesilam nad deli svojega ozemlja, segajo v 19. stoletje, je bila jurisdikcija nad samo diplomatsko četrtjo v Pekingu tujim državam dodeljena šele leta 1901, po 55-dnevnem obleganju četrti med dvoletno boksarsko vstajo (Yuanyituan Yundong 義和團運動), ki se je končala z zmago združenih tujih sil. Zaradi sodelovanja kitajskega dvora z vstajniki je bila Kitajska prisiljena podpisati Boksarski protokol (Xinchou tiaoyue 辛丑條約), v katerem je bilo opredeljeno tudi upravljanje diplomatske četrti v Pekingu.

Vse do zgodnjega dvajsetega stoletja so bile tu prisotne vse svetovne velesile, med njimi Nizozemska, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Japonska, Rusija, Italija, Španija, Belgija in ZDA. Manjšo parcelo je imela v lasti tudi avstro-ogrska monarhija.

Poseben status diplomatske četrti v Pekingu je de facto končala druga svetovna vojna in med nadaljnjimi političnimi dogajanji v kitajski državi je bila večina stavb v četrti uničena.

Fotografija je 14. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med svojim bivanjem v Pekingu (1914 – 1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana kot Befestigung (deutsch) des Legationviertels. (DZ)

Kraj izdelave: Peking
Tehnika izdelave: črno-bela fotografija
Dimenzije: dolžina: 14,1 cm, širina: 8,6 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: manjša pomodrelost črne barve

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

Ostali predmeti v tej zbirki

Nalagam predmete...

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej