Fotografija Džunka na Velikem prekopu

Fotografija Džunka na Velikem prekopu

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Črno-bela fotografija prikazuje džunko s pospravljenimi jadri in voznikom na Velikem prekopu (Da Yunhe 大運河). Džunka je tip kitajskega plovila na jadra. Dolge so bile od 16 do 40 metrov. Zaradi svoje oblike in nosilnosti so postopno postale eden najuspešnejših tipov ladij za rečno in morsko plovbo v zgodovini. Prepoznamo jih po značilnih jadrih.

Veliki prekop je s 1776 kilometri najdaljši prekop na svetu. Povezuje Rumeno in Dolgo reko od Pekinga, mesta Tianjin 天津, provinc Hebei 河北, Shandong 山東, Jiangsu 江蘇 in Zhejiang 浙江 vse do mesta Hangzhou 杭州. Najstarejši odseki prekopa so iz 5. stoletja pr. št. V dinastiji Sui (581–618) so bili posamezni deli povezani v celoto. Kasneje v dinastiji Song (960–1279) so vožnjo po prekopu optimizirali z zapornicami in uravnavanjem višine gladine. Veliki prekop je bil eden pomembnejših transportnih koridorjev. Omogočal je hitrejše trgovanje, živahnejše gospodarstvo in hitrejši razvoj mestnih središč ... več

Črno-bela fotografija prikazuje džunko s pospravljenimi jadri in voznikom na Velikem prekopu (Da Yunhe 大運河). Džunka je tip kitajskega plovila na jadra. Dolge so bile od 16 do 40 metrov. Zaradi svoje oblike in nosilnosti so postopno postale eden najuspešnejših tipov ladij za rečno in morsko plovbo v zgodovini. Prepoznamo jih po značilnih jadrih.

Veliki prekop je s 1776 kilometri najdaljši prekop na svetu. Povezuje Rumeno in Dolgo reko od Pekinga, mesta Tianjin 天津, provinc Hebei 河北, Shandong 山東, Jiangsu 江蘇 in Zhejiang 浙江 vse do mesta Hangzhou 杭州. Najstarejši odseki prekopa so iz 5. stoletja pr. št. V dinastiji Sui (581–618) so bili posamezni deli povezani v celoto. Kasneje v dinastiji Song (960–1279) so vožnjo po prekopu optimizirali z zapornicami in uravnavanjem višine gladine. Veliki prekop je bil eden pomembnejših transportnih koridorjev. Omogočal je hitrejše trgovanje, živahnejše gospodarstvo in hitrejši razvoj mestnih središč na poti. Južni del je v uporabi še danes. Vpisan je na Unescov seznam svetovne dediščine.

Fotografija je 150. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Dschunke am Kaiser-Kanal. (DZ, MV)

Kraj izdelave: Peking
Tehnika izdelave: črno-bela fotografija
Dimenzije: dolžina: 14,1 cm, širina: 8,5 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: večja pomodrelost črne barve

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

Ostali predmeti v tej zbirki

Nalagam predmete...

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej