Fotografija Dostop do oltarja Yuanqiu v Nebeškem templju

Črno-bela fotografija prikazuje dostop do oltarjaYuanqiu (Yuanqiutan 圜丘壇), kar dobesedno pomeni »oltar krožnega griča«. Oltar stoji na nekaj hektarjev velikem ter zagrajenem prizorišču v južnem delu kompleksa Nebeškega templja (Tiantan 天壇). Leta 1420 ga je zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. Na prizorišču oltarja Yuanqiu je cesar opravljal obrede na dan zimskega solsticija, ko so se Nebu zahvalili za naklonjenost v preteklem letu. Dostop do oltarja Yuanqiu, ki ga obdaja dvojno obzidje, omogočajo pari tridelnih kamnitih prehodov lingxing men 櫺星門. Ti stojijo na vsaki strani neba na centralnih oseh sever–jug in vzhod–zahod. Po videzu spominjajo na spominski slavolok pailou 牌樓. Tradicionalno so jih postavljali pred templji, začenši s Konfucijevimi. Imenujejo se po stari kitajski nebesni konstelaciji, delu ozvezdja Device, ki so ji pripisovali kultiviranost, pismenost in izobraženost. Vsak prehod lingxing men je namenjen točno določenemu sodelujočemu v ritualih. Osrednji, največji prehod je namenjen Nebu, stranska pa sta namenjena cesarju in spremstvu.

Celotno prizorišče okrog oltarja Yuanqiu je le nekaj hektarjev velik del 273 hektarjev velikega kompleksa Nebeškega templja, ki ga danes najdemo v jugovzhodnem delu Pekinga. Zimski ritual čaščenja Neba se je razlikoval od poletnega. Konec obdobja vzdržnosti v Dvorani postenja Zhaigong 齋宮 in začetek daritvenega obreda na oltarju Yuanqiu je naznanilo zvonjenje v Stolpu zvonov gulou 鼓樓 na tem prizorišču. Devetdelni obred je zajemal obrede poročanja in priklanjanja Nebu, libracijo, darovanje ter obredno glasbo zhonghe shaoyue 中和韶樂 s plesom. Zadnji cesar, ki se je v Nebeškem templju poklonil Nebu, je bil Yuan Shikai 袁世凱 (vladal 1915–1916), ki je nekaj mesecev neuspešno poskušal obuditi monarhično ureditev. S tem se je zaključila stoletja stara tradicija. Danes je Nebeški tempelj vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, saj je največji religijski kompleks na svetu.

Fotografija je 180. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Himmels-Tempel: Hauptaltar – Zugang. (DZ, MV)