Kovanec v obliki noža
Kovanec v obliki noža
CC BY-SA 4.0
Kovanec v obliki noža
CC BY-SA 4.0
V času dinastije Vzhodni Zhou (770–256 pr. n. š.), torej v Obdobju pomladi in jeseni (771–476 pr. n. š.) ter zlasti v Obdobju vojskujočih se držav (475–221 pr. n. š.), se je bronasti denar pojavljal v številnih oblikah, najpogosteje kar v podobi miniaturnih replik vsakdanjih predmetov, kot so lopate, noži, zvonci in druga glasbila, ključi, oblačila ter druge vrste orožja in orodja. Vsaka državica na razdrobljenem ozemlju dinastije Zhou je namreč kovala svoj denar, zato so ti kovanci v svetu kitajske numizmatike pogosto imenovani kar »državni kovanci« ali guobu 國布. Med različnimi tipi kovancev sta prevladovali dve obliki, ki sta bili daleč najširše zastopani in tudi najdlje v obtoku. To so bili kovanci v obliki lopate (bubi 布幣 ali buqian 布錢) in kovanci v obliki noža (daobi 刀幣 ali daoqian 刀錢).
Kovanec v obliki noža na sliki je primerek tako imenovanega »noža ming« (ming ... več
V času dinastije Vzhodni Zhou (770–256 pr. n. š.), torej v Obdobju pomladi in jeseni (771–476 pr. n. š.) ter zlasti v Obdobju vojskujočih se držav (475–221 pr. n. š.), se je bronasti denar pojavljal v številnih oblikah, najpogosteje kar v podobi miniaturnih replik vsakdanjih predmetov, kot so lopate, noži, zvonci in druga glasbila, ključi, oblačila ter druge vrste orožja in orodja. Vsaka državica na razdrobljenem ozemlju dinastije Zhou je namreč kovala svoj denar, zato so ti kovanci v svetu kitajske numizmatike pogosto imenovani kar »državni kovanci« ali guobu 國布. Med različnimi tipi kovancev sta prevladovali dve obliki, ki sta bili daleč najširše zastopani in tudi najdlje v obtoku. To so bili kovanci v obliki lopate (bubi 布幣 ali buqian 布錢) in kovanci v obliki noža (daobi 刀幣 ali daoqian 刀錢).
Kovanec v obliki noža na sliki je primerek tako imenovanega »noža ming« (ming dao 明刀). Tip novcev je ime dobil po arhaični pismenki na prednji strani rezila, v kateri je mogoče prepoznati sodobno pismenko ming 明 in pomeni »svetel«. Nože ming so v velikem številu našli v okolici Pekinga, na območjih današnjih provinc Hebei, Henan, Shandong, Shanxi, Shaanxi in v Mandžuriji, nekaj primerkov pa celo na Korejskem polotoku in na Japonskem, kar priča o njihovi široki rabi na obsežnem območju. Nedvomno datirajo v Obdobje vojskujočih se držav, najverjetneje v čas med letoma 400 in 220 pr. n. št. Zanje so značilne tri vzporedne črte na ročaju noža in, kot že omenjeno, pismenka ming na rezilu. Tudi zadnja stran kovancev navadno nosi arhaične zapise, ki pa niso vselej razvozljivi. Na obravnavanem kovancu zaradi korozije niso več dobro berljivi. Na koncu držala nožev ming je okrogla odprtina kot pri pravem nožu, pri kovancih pa je imela verjetno tudi praktično vlogo, saj so tako lahko več kosov hkrati nanizali skupaj. (MG)
Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?