Kovanec Guangxu yuanbao

Kitajski kovanec na sliki na licu nosi zapis Guangxu yuanbao 光緒元寶, kar pomeni, da je bil kovan v času cesarja Guangxuja 光緒 (vladal 1875–1908). Čeprav je bil kovan v poznem cesarskem obdobju, ne gre več za tradicionalni kitajski kovanec s kvadratno odprtino na sredini (fangkong qian 方孔錢), pač pa za moderen, strojno izdelan kovanec. Na Kitajskem so že ob koncu 19. stoletja novce v določenem obsegu pričeli kovati strojno, s pomočjo zahodnih tehnik kovanja, a je zaradi visokih stroškov in v takratnih okoliščinah nepraktične izvedbe tovrstna proizvodnja denarja sprva potekala v zelo omejenem obsegu. Šele v času zadnjih dveh cesarjev dinastije, Guangxuja in Xuantonga 宣統 (vladal 1908–1912), in vse večjega vpliva tujega kapitala v kitajskih mestih so moderni kovanci postopoma prevladali nad tradicionalnimi. Kljub temu so slednji zlasti na oddaljenih ruralnih območjih med ljudmi ostali v rabi do 40. let 20. stoletja.

Kovanec kljub temu še vedno v marsičem posnema podobo tradicionalnih novcev. Na njegovem licu na sredini lahko preberemo v kvadrat razvrščene pismenke Guangxu yuanbao. Nad njimi vidimo mandžurski zapis boo ciowan ᠪᠣᠣ ᠴᡳᠣᠸᠠᠨ, na desni in levi pa kitajski pismenki hu 戶 in bu 部. Oba zapisa nam povesta, da je novec nastal v kovnici pod upravo in nadzorom Urada za prihodke (Hu buju 戶部局) v Pekingu. Na dnu po obodu kovanca od desne proti levi teče kitajski zapis dang zhiqian ershi wen 當制錢二十文, ki pomeni, da kovanec »služi kot bakreni novec z vrednostjo 20«. Na hrbtni strani kovanca se v sredini bohoti kitajski cesarski zmaj s petimi kremplji. Nad njim lahko preberemo napis Guangxu poo, pri čemer gre za zahodno transkripcijo kitajskega Guangxu bao 光緒寶, torej »denar cesarja Guangxuja«. Na dnu medtem lahko preberemo angleški zapis 20 cash, ki nam zopet pove, da gre za novec z vrednostjo 20 denarnih enot. (MG)