Kovanec Guangxu yuanbao

CC BY-SA 4.0

Kovanec Guangxu yuanbao

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Kovanec Guangxu yuanbao

Kitajski kovanec na sliki na licu nosi zapis Guangxu yuanbao 光緒元寶, kar pomeni, da je bil kovan v času cesarja Guangxuja 光緒 (vladal 1875–1908). Čeprav je bil kovan v poznem cesarskem obdobju, ne gre več za tradicionalni kitajski kovanec s kvadratno odprtino na sredini (fangkong qian 方孔錢), pač pa za moderen, strojno izdelan kovanec. Na Kitajskem so že ob koncu 19. stoletja novce v določenem obsegu pričeli kovati strojno, s pomočjo zahodnih tehnik kovanja, a je zaradi visokih stroškov in v takratnih okoliščinah nepraktične izvedbe tovrstna proizvodnja denarja sprva potekala v zelo omejenem obsegu. Šele v času zadnjih dveh cesarjev dinastije, Guangxuja in Xuantonga 宣統 (vladal 1908–1912), in vse večjega vpliva tujega kapitala v kitajskih mestih so moderni kovanci postopoma prevladali nad tradicionalnimi. Kljub temu so slednji zlasti na oddaljenih ruralnih območjih med ljudmi ostali v rabi do 40. let 20. stoletja.

Kovanec ... več

Kitajski kovanec na sliki na licu nosi zapis Guangxu yuanbao 光緒元寶, kar pomeni, da je bil kovan v času cesarja Guangxuja 光緒 (vladal 1875–1908). Čeprav je bil kovan v poznem cesarskem obdobju, ne gre več za tradicionalni kitajski kovanec s kvadratno odprtino na sredini (fangkong qian 方孔錢), pač pa za moderen, strojno izdelan kovanec. Na Kitajskem so že ob koncu 19. stoletja novce v določenem obsegu pričeli kovati strojno, s pomočjo zahodnih tehnik kovanja, a je zaradi visokih stroškov in v takratnih okoliščinah nepraktične izvedbe tovrstna proizvodnja denarja sprva potekala v zelo omejenem obsegu. Šele v času zadnjih dveh cesarjev dinastije, Guangxuja in Xuantonga 宣統 (vladal 1908–1912), in vse večjega vpliva tujega kapitala v kitajskih mestih so moderni kovanci postopoma prevladali nad tradicionalnimi. Kljub temu so slednji zlasti na oddaljenih ruralnih območjih med ljudmi ostali v rabi do 40. let 20. stoletja.

Kovanec kljub temu še vedno v marsičem posnema podobo tradicionalnih novcev. Na njegovem licu na sredini lahko preberemo v kvadrat razvrščene pismenke Guangxu yuanbao. Nad njimi vidimo mandžurski zapis boo ciowan ᠪᠣᠣ ᠴᡳᠣᠸᠠᠨ, na desni in levi pa kitajski pismenki hu 戶 in bu 部. Oba zapisa nam povesta, da je novec nastal v kovnici pod upravo in nadzorom Urada za prihodke (Hu buju 戶部局) v Pekingu. Na dnu po obodu kovanca od desne proti levi teče kitajski zapis dang zhiqian ershi wen 當制錢二十文, ki pomeni, da kovanec »služi kot bakreni novec z vrednostjo 20«. Na hrbtni strani kovanca se v sredini bohoti kitajski cesarski zmaj s petimi kremplji. Nad njim lahko preberemo napis Guangxu poo, pri čemer gre za zahodno transkripcijo kitajskega Guangxu bao 光緒寶, torej »denar cesarja Guangxuja«. Na dnu medtem lahko preberemo angleški zapis 20 cash, ki nam zopet pove, da gre za novec z vrednostjo 20 denarnih enot. (MG)

Opis materiala: baker
Tehnika izdelave: strojno kovanje bakra
Dimenzije: premer: 32 mm
Napis - vsebina: 光緒元寶 Guangxu yuanbao (velika valuta v času vladavine Guangxu), 戶部 Hubu (Urad za prihodke), 當制錢二十文 dang zhiqian ershi wen (služi kot standardni bakreni novec z vrednostjo 20)
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: Dobro ohranjen.

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

Ostali predmeti v tej zbirki

Nalagam predmete...

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej