Paravan
Na levem zunanjem krilu štirikrilnega paravana je podoba zlatega fazana z vrabcema, prizor pa krasi še cvetoča pavlovnija. Na naslednjem krilu sta goski s cvetovi kamelije. Na tretjem krilu je žerjav z vrabci, ki jih obdaja trsje, prizor pa krasi še potonika. Na desnem zunanjem krilu je čaplja med lotosovimi cvetovi. Hrbtni del paravana iz tekstila krasijo ponavljajoči se vzorci z metulji in pahljačami. Na zgornjem notranjem okvirju sprednjega dela paravana se na vrhu trikrat ponovi črna lakirana številčna oznaka 1273 skupaj z znakom ptice, pri čemer bi lahko šlo za serijsko številko predmeta ali inventarno številko predmeta, vendar tovrsten način označevanja za zadnjega lastnika ni bil značilen.
Japonski paravani so bili priljubljen okras v domovih premožnejših. Po odprtju Japonske svetu sredi 19. stoletja se je povečala proizvodnja svilenih izdelkov, med katerimi so prevladovali prav paravani. Namenjeni so bili izvozu na zahodni trg, kjer so se zelo dobro ... več
Na levem zunanjem krilu štirikrilnega paravana je podoba zlatega fazana z vrabcema, prizor pa krasi še cvetoča pavlovnija. Na naslednjem krilu sta goski s cvetovi kamelije. Na tretjem krilu je žerjav z vrabci, ki jih obdaja trsje, prizor pa krasi še potonika. Na desnem zunanjem krilu je čaplja med lotosovimi cvetovi. Hrbtni del paravana iz tekstila krasijo ponavljajoči se vzorci z metulji in pahljačami. Na zgornjem notranjem okvirju sprednjega dela paravana se na vrhu trikrat ponovi črna lakirana številčna oznaka 1273 skupaj z znakom ptice, pri čemer bi lahko šlo za serijsko številko predmeta ali inventarno številko predmeta, vendar tovrsten način označevanja za zadnjega lastnika ni bil značilen.
Japonski paravani so bili priljubljen okras v domovih premožnejših. Po odprtju Japonske svetu sredi 19. stoletja se je povečala proizvodnja svilenih izdelkov, med katerimi so prevladovali prav paravani. Namenjeni so bili izvozu na zahodni trg, kjer so se zelo dobro prodajali predvsem med letoma 1880 in 1910. Središče izdelave visokokakovostnih paravanov je bil Kjoto, kjer je delovalo več delavnic, a točno delavnico težko določimo, saj paravani običajno niso nosili znaka izdelovalca. Paravana glede na navedene značilnosti umeščamo v konec 19. ali začetek 20. stoletja. Ker so bili paravani pogosta diplomatska darila, zadnji knežji lastnik Herman pa je bil diplomat, je možno, da sta paravana na grad prispela v okviru njegovih dejavnosti. (NVS in VŠ)

































Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?