Posodica

Posodica iz keramike tipa satsuma ima značilno glineno telo v barvi jajčne lupine. Gre za pod nizkimi temperaturami žgano keramiko z na površju fino razpokano glazuro, značilnimi poslikavami živahnih barv in bogato pozlato. Pozlata je ustvarjena v tehniki kinrande, ki v dobesednem prevodu pomeni »zlati brokat«. Omenjena zlata nadglazura se sicer pojavlja na različnih tipih japonske keramike.

Keramika tipa satsuma se je med 17. in zgodnjim 19. stoletjem razvila na Japonskem, na območju, tedaj imenovanem Satsuma, ki zajema današnjo prefekturo Kagoshima in južni del prefekture Mijazaki. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je začel izraz satsuma nanašati na prefekturo Kagoshima. S tovrstno keramiko so se Evropejci prvič spoznali na svetovni razstavi v Parizu leta 1867. Doživela je izjemen odziv in že v drugi polovici 19. stoletja postala zelo priljubljen japonski izvozni produkt, izdelava katerega se je na Japonskem razširila tudi izven Kagoshime.

Posodica je poslikana s šestimi figurami moških s pozlačenimi pokrivali in v rdečih oblačilih, ki v rokah držijo pahljače. Ornamentalno upodobljene figure so najverjetneje japonski arhati, imenovani rakan. Gre za Budove učence, ki so dosegli razsvetljenje ali nirvano, vendar z namenom širjenja budističnega nauka ostajajo na svetu. Prav rakani so v poznem 19. stoletju poleg samurajev in žuželk postali eden najpogostejših motivov na japonski izvozni keramiki. Moške figure služijo tudi kot ponavljajoč se okras posodice, ki se lepo zlije z ozadjem s pozlačenimi ornamenti različnih oblik s pikicami, črtami in vzorci v obliki cvetlic.

Glede na navedene značilnosti keramike tipa satsuma in upodobljene motivike je bila posodica izdelana na Japonskem v obdobju Meiji (1868–1912), najverjetneje v začetku 20. stoletja. (VŠ)