Šatulja

Notranjost lakirane skrinjice v srebrni podlagi je pregrajena na dva dela in je lahko služila shranjevanju drobnejših predmetov, v osnovi pa je bila to posodica za čajne liste. Pokrov in vse štiri stranske ploskve skrinjice v slogu chinoiserie krasijo pozlačeni prizori s plešastimi moškimi v dolgih oblačilih, ki najverjetneje predstavljajo budistične arhate, imenovane rakani. Na vseh stranicah je arhitekturno ozadje s pagodami, okolico pa krasijo tudi rastline. Moški so upodobljeni pri različnih dejavnostih – nekateri se družijo za mizo, nekaj se jih hladi s pahljačami, eden v rokah drži lanterno, eden pa v posodo naliva pijačo. Skrinjica se zapira s ključavnico, ki pa ji manjka ključ. Vsi prizori so obrobljeni s pozlačenim ornamentalnim okvirjem.

Predmeti s podobnimi motivi so datirani v obdobje med drugo polovico 19. in začetkom 20. stoletja. V tem času se je ponovno pojavilo veliko zanimanje za Japonsko in z njo povezane predmete, zato so morali tudi umetniki, ki so se ukvarjali z izdelovanjem lakiranih predmetov, povečati količino izdelanih predmetov, ki pa so dobili tudi nove oblike. Hkrati so se pojavili novi motivi, ki so ustrezali okusu evropskih in ameriških kupcev. Na podlagi opisanega bi lahko šlo za primer množične proizvodnje predmetov s tovrstnim motivom, ki je bil priljubljen v času ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.

Šatulja je polakirana in izdelana iz papirnate zmesi (papier-mâché). Pri tem gre za številne skupaj zlepljene papirne lističe ali papirno pulpo. Ker je bil ta material lahek in hkrati močan, je bil primeren zlasti za izdelavo manjših predmetov, kot so pladnji. Predmeti, izdelani iz omenjene papirnate zmesi, so bili pogosto pobarvani s črnim lakom, njihov okras pa je bil iz srebrne folije, ki je posnemala zlato. Šatulja je bila izdelana v eni izmed evropskih delavnic v slogu chinoiserie, pri čemer so obrtniki posnemali  japonske tehnike izdelave lakiranih predmetov. Glede na opisane značilnosti in dejstvo, da se je zadnji grajski lastnik Herman Schönburg-Waldenburg v okviru diplomatske službe v začetku 20. stoletja večkrat mudil tudi v Angliji, gre verjetno za predmet angleške izdelave s konca 19. ali začetka 20. stoletja. Papier-mâché je namreč postal izjemno uspešna vrsta industrije na območju Birminghama v Angliji, njegova proizvodnja pa se je nadaljevala v prvi dve do tri desetletja 20. stoletja. (VŠ)