Kovanec wuzhu

Kovanci banliang 半兩, kakršne je kot standardno valuto uvedel ustanovitelj dinastije Qin (221–206 pr. n. št.) in prvi kitajski cesar Qinshi Huang 秦始皇 (vladal 221–210 pr. n. št.), so v rabi ostali še celo stoletje naslednje dinastije Zahodni Han (206 pr. n. št.–8), ki je sledila padcu Qina. V tem obdobju so ves čas izgubljali na velikosti in teži, zato so bili kmalu težki le še štiri ali pet zhujev 銖 (okrog 3,25 grama). Monetarna ekonomija je bila v tem času kljub vsemu že povsem razvita in v polnem razmahu, zato je cesar Hanwu 漢武 (vladal 141–87 pr. n. št.) leta 119 pr. n. št. kovance banliang nadomestil z novim standardom, ki se je sprva pojavljal v dveh vrednostih, novcih sanzhu 三銖 (trije zhuji) in wuzhu 五銖 (pet zhujev). Kovanec na sliki je novec wuzhu, kar nam pove tudi zapis v pečatni pisavi na njegovem licu. Njegova vrednost oziroma teža tako ustreza 3,25 današnjega grama. Novci tega tipa so bili v raznih inačicah kovani in uporabljani kot osnovna denarna enota še naslednjih 700 let, vse do dinastije Tang (618–907). (MG)