Kipec Smejočega se buda

©

Kipec Smejočega se buda

©

Kipec Smejočega se buda

Bronasta pozlačena in v tehniki »dvignjenega polja« oz. champlevé emajlirana figura t. i. Smejočega se buda (xiao Fo 笑佛) prikazuje zelo priljubljen lik budističnega čaščenja, v katerem se združujeta podoba napol legendarnega meniha Budaija 布袋 in čaščenje buda Maitreya, s katerim so Budaija povezovali. Smejoči se buda je simbol dobrohotnosti in zavetnik otrok, s katerimi je pogosto upodobljen. Napis na hrbtni strani plašča figuro lažno datira v obdobje cesarja Wanlija (1573–1616) iz dinastije Ming, figura pa je bila najverjetneje izdelana v pozni dinastiji Qing.

Na bogato okrašenem plašču buda lahko opazimo mnogo različnih motivov, tradicionalni motivi kitajske umetnosti se prepletajo s skupino »osmih budističnih simbolov« (oz. »osmih srečnih predmetov«, bajixiang 八吉相). Med simboli na okrasju je najpogostejši motiv oblaka (yun云) z eno do tremi značilnimi spiralami, ki nakazujejo strele. V kitajski ... več

Bronasta pozlačena in v tehniki »dvignjenega polja« oz. champlevé emajlirana figura t. i. Smejočega se buda (xiao Fo 笑佛) prikazuje zelo priljubljen lik budističnega čaščenja, v katerem se združujeta podoba napol legendarnega meniha Budaija 布袋 in čaščenje buda Maitreya, s katerim so Budaija povezovali. Smejoči se buda je simbol dobrohotnosti in zavetnik otrok, s katerimi je pogosto upodobljen. Napis na hrbtni strani plašča figuro lažno datira v obdobje cesarja Wanlija (1573–1616) iz dinastije Ming, figura pa je bila najverjetneje izdelana v pozni dinastiji Qing.

Na bogato okrašenem plašču buda lahko opazimo mnogo različnih motivov, tradicionalni motivi kitajske umetnosti se prepletajo s skupino »osmih budističnih simbolov« (oz. »osmih srečnih predmetov«, bajixiang 八吉相). Med simboli na okrasju je najpogostejši motiv oblaka (yun云) z eno do tremi značilnimi spiralami, ki nakazujejo strele. V kitajski umetnosti jih lahko najdemo že v času dinastij Shang (1523–1028 pr. n. št.) in Zhou (1027–256 pr. n. št.). Na temno rdeče-rjavi obrobi plašča je motiv vitice. Vitica (wan 蔓) je motiv, ki je na Kitajsko najverjetneje prišel iz Zahodne Azije v 3. ali 4. stoletju našega štetja. Vitica »wan« je istozvočnica besede wan 萬, ki pomeni število deset tisoč. Tako naj bi bil pomen tistega, okoli česar je vitica ovita, deset tisočkrat (tj. neštetokrat) ojačan. Par rib (shuangyu 雙魚) je prav tako kot oblak eden od najstarejših simbolov v kitajski umetnosti. Lahko da se je razvil v povezavi s komplementarnim nasprotjem yin in yang. Riba je simbol izobilja, ker je istozvočnica besede presežek (yu 餘). V budističnem kontekstu pa par rib kot eden od osmih simbolov izraža svobodo in srečo, ki ju prinaša dharma. Srečamo tudi druge simbole iz nabora osmih budističnih simbolov, ki pa v kitajskem kontekstu nosijo še dodatno simboliko. Vaza (ping 瓶) naj bi vsebovala nebesni eliksir, ki lahko ozdravi vse bolezni in je vir nesmrtnosti. Obenem pa simbolizira večno harmonijo in mir, ker se izgovarja enako kot beseda mir (ping平). Obredni dežnik (san 傘) simbolizira kraljevsko ali plemiško poreklo zgodovinskega Buddha. Nakazuje pa tudi plemenitost njegovega nauka. Zmagovalni prapor predstavlja avtoriteto dharme, zmago nad nevednostjo in zaščito, ki jo nudi Buddhov nauk. Kolo (lun 輪), imenovano tudi kolo dharme (falun 法輪) ima osem naper, ki ponazarjajo plemenito osmero pot do nirvane (pravilno razumevanje, pravilen namen, pravilen govor, pravilno delovanje, pravilen način življenja, pravilen trud, pravilno zavedanje in pravilna zbranost). Obenem kolo simbolizira samsaro, cikel ponovnih rojstev, v katerega smo ujeti do izstopa v nirvano. Lotos (lianhua 蓮花) je simbol čistosti budističnega nauka, v sekularnem kontekstu pa ponazarja harmonijo.

Med simboli na ogrinjalu poleg tega prepoznamo še svastiko, religijski simbol, ki je obstajal že pred razvojem budizma. Kadar se pojavlja na prsih buda, predstavlja simbol oz. pečat budovega srca in naj bi vsebovala cel njegov um. Beseda svastika v sanskrtu izvira iz korena »svasti«, ki pomeni dobrobit. Po najbolj uveljavljeni razlagi naj bi bila svastika prvotno simbol sonca in ponazarjala gibanje sonca v štirih letnih časih. Na Kitajskem, kamor simbol svastike pride že pred budizmom, v 2. stoletju pr. n. št., se ga pogosto povezuje tudi s številom deset tisoč (wan 萬). (HM, SS)

Opis materiala: bron, emajl, pozlata
Tehnika izdelave: ulivanje, lakiranje, pozlata
Dimenzije: višina: 21,5 cm, širina: 20 cm, globina: 12 cm
Napis - vsebina: 製年曆萬 / od leve proti desni: Wanli nianzhi / izdelano v obdobju cesarja Wanlija
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?