Ob Unicefovem svetovnem dnevu otroka vas vabimo, da pokukate v življenja japonskih in kitajskih otrok na začetku 20. stoletja. Otroci in njihove stvari za zbiratelje vzhodnoazijskih predmetov dolgo niso bili privlačni, saj ne sodijo med prestižne starine in umetnine. Kot predmeti vsakdanje rabe so deloma mikali le tiste zbiratelje, ki so gojili etnološko oziroma antropološko zanimanje za načine življenja v tujih krajih. Mednje sodi Alma Karlin, ki je z Japonske in Kitajske prinesla kopico “običajnih drobnarij”, med njimi tudi nekaj igrač.
V vzhodnoazijskih zbirkah se otroci pogosteje pojavljajo kot motiv v različnih prizorih uličnega življenja, na primer v fotoalbumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil v Pekingu. Fotografije prikazujejo otroke pri delu in igri v javnosti, medtem ko je manj dostopen zasebni prostor ostal prepuščen slikarskemu čopiču. Izjemo predstavlja le znamenita fotografija zadnjega kitajskega cesarja Xuantonga, ki je prestol zasedel pri dveh letih in abdiciral pri šestih. Če na fotografijah prevladujejo podobe otrok nižjih slojev, pa upodobitve prostočasnih aktivnosti v bogatih hišah in dvorcih odstirajo pogled v ležerno otroštvo premožnih.
Galerijo je pripravila: Maja Veselič, raziskovalka na Oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
