Fotografija Detajl zmaja iz starega pekinškega observatorija

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Fotografija Detajl zmaja iz starega pekinškega observatorija

Črno-bela fotografija prikazuje detajl na stojalu armilarne sfere v starem pekinškem observatoriju Beijing Gu Guanxiangtai 北京古觀像台. Vsi instrumenti so pospremljeni z izjemno bogatimi dekoracijami, predvsem motiva cesarskega zmaja z oblaki. Ta motiv je od blizu prikazan na tej fotografiji. Podoben motiv najdemo na vsej arhitekturi, ki je bila v cesarjevi uporabi od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oziroma Zijincheng 紫禁城) do Nebeškega templja (Tiantan 天壇). Instrumente, ki jih je še danes mogoče videti v muzeju na istem mestu, so povečini izdelali jezuiti v 17. in 18. stoletju.
Stari pekinški observatorij je eden redkih do danes ohranjenih observatorijev iz časa pred izumom teleskopa. Področje obsega 10.000 kvadratnih metrov z glavno opečnato ploščadjo, veliko 40 krat 40 metrov in visoko 15 metrov. Observatorij je danes muzej, odprt za javnost. Zgrajen je bil v času cesarja Kangxija (vladal 1661–1722) – na temeljih predhodnika iz 12. stoletja. ... več

Črno-bela fotografija prikazuje detajl na stojalu armilarne sfere v starem pekinškem observatoriju Beijing Gu Guanxiangtai 北京古觀像台. Vsi instrumenti so pospremljeni z izjemno bogatimi dekoracijami, predvsem motiva cesarskega zmaja z oblaki. Ta motiv je od blizu prikazan na tej fotografiji. Podoben motiv najdemo na vsej arhitekturi, ki je bila v cesarjevi uporabi od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oziroma Zijincheng 紫禁城) do Nebeškega templja (Tiantan 天壇). Instrumente, ki jih je še danes mogoče videti v muzeju na istem mestu, so povečini izdelali jezuiti v 17. in 18. stoletju.
Stari pekinški observatorij je eden redkih do danes ohranjenih observatorijev iz časa pred izumom teleskopa. Področje obsega 10.000 kvadratnih metrov z glavno opečnato ploščadjo, veliko 40 krat 40 metrov in visoko 15 metrov. Observatorij je danes muzej, odprt za javnost. Zgrajen je bil v času cesarja Kangxija (vladal 1661–1722) – na temeljih predhodnika iz 12. stoletja. Prenova je potekala pod budnim očesom flamskega jezuita in misijonarja, očeta Ferdinanda Verbiesta (1623–1688). Leta 1900 so ga izropali francoski osvajalci, a so leta 1902 instrumente vrnili »na svoje mesto«. Leta 1956 je observatorij postal muzej.

Fotografija je 170. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Sternwarte: Ständer des Mond-Kalenders. (DZ, MV)

Kraj izdelave: Peking
Tehnika izdelave: črno-bela fotografija
Dimenzije: dolžina: 7,4 cm, širina: 10,7 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: dobro ohranjena, obrezana z vseh strani

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?