Fotografija Azimutni teodolit v starem pekinškem observatoriju

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Fotografija Azimutni teodolit v starem pekinškem observatoriju

Črno-bela fotografija od blizu prikazuje azimutni teodolit (diping jingweiyi 地平經緯儀), astronomski meritveni instrument v starem pekinškem observatoriju Beijing Gu Guanxiangtai 北京古觀像台. V ozadju stoji ekvatorialna armilarna sfera (chidao jingweiyi 赤道經緯儀). Večino danes ohranjenih instrumentov, tudi teh na fotografijah Skuškovega albuma, so izdelali jezuiti v 17. in 18. stoletju. Azimutni teodolit je namenjen merjenju azimuta nebesnih teles. Teodolit stoji na bogato okrašenem nosilu, podpira ga širok, z intarzijami okrašen okvir. Instrument je težak 7368 kilogramov, v višino meri 4,125 metra, njegov premer pa je malo manjši od dveh metrov. Instrument je eden od osmih razstavljenih astronomskih meritvenih instrumentov v observatoriju – danes muzeju.

Stari pekinški observatorij je eden redkih do danes ohranjenih observatorijev iz časa pred izumom teleskopa. Področje obsega 10.000 kvadratnih metrov z glavno opečnato ploščadjo, ... več

Črno-bela fotografija od blizu prikazuje azimutni teodolit (diping jingweiyi 地平經緯儀), astronomski meritveni instrument v starem pekinškem observatoriju Beijing Gu Guanxiangtai 北京古觀像台. V ozadju stoji ekvatorialna armilarna sfera (chidao jingweiyi 赤道經緯儀). Večino danes ohranjenih instrumentov, tudi teh na fotografijah Skuškovega albuma, so izdelali jezuiti v 17. in 18. stoletju. Azimutni teodolit je namenjen merjenju azimuta nebesnih teles. Teodolit stoji na bogato okrašenem nosilu, podpira ga širok, z intarzijami okrašen okvir. Instrument je težak 7368 kilogramov, v višino meri 4,125 metra, njegov premer pa je malo manjši od dveh metrov. Instrument je eden od osmih razstavljenih astronomskih meritvenih instrumentov v observatoriju – danes muzeju.

Stari pekinški observatorij je eden redkih do danes ohranjenih observatorijev iz časa pred izumom teleskopa. Področje obsega 10.000 kvadratnih metrov z glavno opečnato ploščadjo, veliko 40 krat 40 metrov in visoko 15 metrov. Observatorij je danes muzej, odprt za javnost. Zgrajen je bil v času cesarja Kangxija (vladal 1661–1722) – na temeljih predhodnika iz 12. stoletja. Prenova je potekala pod budnim očesom flamskega jezuita in misijonarja, očeta Ferdinanda Verbiesta (1623–1688). Leta 1900 so ga izropali francoski osvajalci, a so leta 1902 instrumente vrnili »na svoje mesto«. Leta 1956 je observatorij postal muzej.

Fotografija je 169. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Sternwarte: Sextant. (DZ, MV)

Kraj izdelave: Peking
Tehnika izdelave: črno-bela fotografija
Dimenzije: dolžina: 8,4 cm, širina: 13,5 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: manjša pomodrelost črne barve

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?