Motivika cvetja in ptic (jpn. kachō-ga 花鳥画; kit. huaniao hua 花鳥畫) je zelo pogost motiv v kitajskem in japonskem slikarstvu, ki poleg raznovrstnih rož in ptic vključuje drugo rastlinstvo in živali, pogosto kot motive tudi drevesa, travo, ribe in žuželke. Na Kitajskem so rože in ptice skupaj z motivi pokrajin (predvsem gorami in vodo) in človeškimi figurami vse od 10. stoletja spadale med glavne teme, ki so jih upodabljali umetniki skozi stoletja (Yang 2000). Podobno kot na Japonskem od 14. stoletja naprej simbolika cvetlic in ptic izhaja iz njihovega opazovanja v naravi s poudarjanjem njihovih naravnih lastnosti, kot so oblika, navade in pri cvetlicah tudi letni časi, v katerih so cvetlice najbolj pozornost vzbujajoče. Številni pomeni izhajajo iz njihovih medicinskih lastnosti ter pojavljanja v mitih, legendah in literaturi, povezujemo pa jih tudi z določenimi božanstvi ali ljudmi (Bell 2002). Pogosto je poudarjen pomen pismenk, ki se berejo enako kot nekatera imena ptic in cvetlic.
Glavni ustvarjalci simbolike cvetja in ptic so bili izobraženci na cesarskem dvoru, književniki, daoisti in budisti, svoje ideje pa so dodali tudi navadni ljudje. Navdušenje, ki so ga kazali do teh elementov, ni izhajalo zgolj iz preproste želje po uživanju v lepoti narave, ampak je imelo tudi družbeno, versko in politično motivacijo. Visoka kultura pesnikov in pisateljev je igrala ključno vlogo pri izpopolnjevanju simboličnega konteksta te motivike v središču literature in umetnosti. Njihovi kulturni konstrukti so se tako prenašali na druge družbene skupine in se širili tudi v popularno kulturo (Yang 2000, 53).
V kitajski umetnosti in literaturi so tako cvetlice poleg ženske lepote pogosto povezane z ljubeznijo in naklonjenostjo, označujejo pa jih tudi lastnosti, kot so uglajenost, občutljivost, krhkost in dišeče vonjave. Pomeni cvetlic se med seboj razlikujejo in jih povezujemo z določeno lastnostjo, kot na primer z moralnimi vrednotami (orhideja za čistost, nedolžnost), s politiko in cesarskim dvorom (potonika na Kitajskem in krizantema na Japonskem) ter plemstvom (cvetovi slive). Simbolika cvetlic in ptic na Kitajskem in Japonskem izhaja tudi iz praznoverja in religioznih verovanj. Številne rastline naj bi predstavljale posebna znamenja, nekatere delujejo kot talismani ali imajo magično moč za zagotavljanje dolgega življenja in nesmrtnosti (bor, krizantema kot čudežni napitek) ali pa so simbol čistosti, popolnosti in duhovnega razvoja v budizmu (lotos).
