Pp0002 Pladenj 01 1

Blog VAZ | Motivika cvetja in ptic

Avtorica: Nataša Visočnik Gerželj, raziskovalka na Oddelku za azijske študije, Filozofska fakulteta UL


Razstava Kaj počne tukaj samuraj? je nastala v sodelovanju Oddelka za azijske študije in Pokrajinskega muzeja Celje. Razstavlja številne dragocene predmete iz Vzhodne Azije in poleg bogate vsebine ponuja estetsko doživetje. Ena izmed glavnih niti razstavljenih predmetov je poleg misijonarskega zvitka in samurajske opreme motiv cvetja in ptic, ki je upodobljen na več razstavljenih predmetih, med drugim na japonskem paravanu, kobaltno modri pahljači in lakirani mizi. Več predmetov na temo motivike cvetja in ptic smo zbrali tudi v tematski galeriji.

 

 

Večplastna zložljiva škatla jūbako. Na zunanjih straneh jo na vsaki strani krasijo ponavljajoči se rastlinski vzorci iz ovijalk, bambusovih listov in češnjevih cvetov. Ovijalke simbolično predstavljajo večnost in družino, bambusovi listi uspeh in vzdržljivost, cvetovi češenj pa lepoto in minljivost. Dostopno na: Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji ©Pokrajinski muzej Celje

Motivika cvetja in ptic (jpn. kachō-ga 花鳥画; kit. huaniao hua 花鳥畫) je zelo pogost motiv v kitajskem in japonskem slikarstvu, ki poleg raznovrstnih rož in ptic vključuje drugo rastlinstvo in živali, pogosto kot motive tudi drevesa, travo, ribe in žuželke. Na Kitajskem so rože in ptice skupaj z motivi pokrajin (predvsem gorami in vodo) in človeškimi figurami vse od 10. stoletja spadale med glavne teme, ki so jih upodabljali umetniki skozi stoletja (Yang 2000). Podobno kot na Japonskem od 14. stoletja naprej simbolika cvetlic in ptic izhaja iz njihovega opazovanja v naravi s poudarjanjem njihovih naravnih lastnosti, kot so oblika, navade in pri cvetlicah tudi letni časi, v katerih so cvetlice najbolj pozornost vzbujajoče. Številni pomeni izhajajo iz njihovih medicinskih lastnosti ter pojavljanja v mitih, legendah in literaturi, povezujemo pa jih tudi z določenimi božanstvi ali ljudmi (Bell 2002). Pogosto je poudarjen pomen pismenk, ki se berejo enako kot nekatera imena ptic in cvetlic.

Glavni ustvarjalci simbolike cvetja in ptic so bili izobraženci na cesarskem dvoru, književniki, daoisti in budisti, svoje ideje pa so dodali tudi navadni ljudje. Navdušenje, ki so ga kazali do teh elementov, ni izhajalo zgolj iz preproste želje po uživanju v lepoti narave, ampak je imelo tudi družbeno, versko in politično motivacijo. Visoka kultura pesnikov in pisateljev je igrala ključno vlogo pri izpopolnjevanju simboličnega konteksta te motivike v središču literature in umetnosti. Njihovi kulturni konstrukti so se tako prenašali na druge družbene skupine in se širili tudi v popularno kulturo (Yang 2000, 53).

V kitajski umetnosti in literaturi so tako cvetlice poleg ženske lepote pogosto povezane z ljubeznijo in naklonjenostjo, označujejo pa jih tudi lastnosti, kot so uglajenost, občutljivost, krhkost in dišeče vonjave. Pomeni cvetlic se med seboj razlikujejo in jih povezujemo z določeno lastnostjo, kot na primer z moralnimi vrednotami (orhideja za čistost, nedolžnost), s politiko in cesarskim dvorom (potonika na Kitajskem in krizantema na Japonskem) ter plemstvom (cvetovi slive). Simbolika cvetlic in ptic na Kitajskem in Japonskem izhaja tudi iz praznoverja in religioznih verovanj. Številne rastline naj bi predstavljale posebna znamenja, nekatere delujejo kot talismani ali imajo magično moč za zagotavljanje dolgega življenja in nesmrtnosti (bor, krizantema kot čudežni napitek) ali pa so simbol čistosti, popolnosti in duhovnega razvoja v budizmu (lotos).

Na mizici so upodobljeni trije vrabci in veja z razprtimi cvetovi kamelije. Kamelija, ki ji pravimo tudi zimska čajna vrtnica, je bila tradicionalno sveta roža Japonske. Z zimzelenimi listi in cvetovi pozimi je oznanjala zaključek zime in vzdržljivost, še posebej priljubljena pa je bila pri japonskem plemstvu v obdobju Edo (1603–1867). Rdeča kamelija, ki je sicer večinoma oznanjala ljubezen in čistost, je pri vojakih in samurajih simbolizirala plemenito smrt. Cvetno motiviko so pogosto dopolnjevale podobe različnih ptic, še posebej rejenih vrabčkov. Ti so prinašali srečo, saj so nakazovali na obilno žetev. Dostopno na: Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji ©Pokrajinski muzej Celje

 

V kitajski in japonski tradiciji so večplastni tudi pomeni simbolike ptic. Prvotna aluzija ima pogosto še več nians, vsaka s svojim pomenom izraža čustva, nesmrtnost in dolgoživost (žerjav), prinaša srečo (sraka), pomeni moč in dostojanstvo (orel) ter krepkost in pogum (petelin), simbol sreče v zakonu (lastovica) in simbol ljubimcev (raca), feniks kot »kralj ptic« pa poleg sreče simbolizira tudi cesarico ali skupaj z zmajem srečen zakon. V mitologiji so simboli prednikov določenih skupin ljudi, so predstavnice božanstev ter spremljevalke prednikov in herojev. Lahko so tudi nebeški sli ali pomočniki in duše umrlih.

V kitajski popularni kulturi se lahko pri upodabljanju ptice in cvetlice kot simbolov sreče pomeni izražajo tudi z besednimi igrami. Te so lahko tonalne, glasovne ali alegorične in tako v umetnosti postanejo neke vrste rebusi. Takšne vrste slikanja vsebujejo motive cvetic in ptic, ki izražajo srečo in jih obešamo za novo leto. Za čestitke ob rojstnih dnevih in drugih praznovanjih pa upodabljajo ptice in cvetje, ki simbolizirajo dolgo življenje, dobro zdravje in bogastvo. Avtorji takšnih upodobitev združijo cvetlice in ptice iz različnih letnih časov glede na pomen pismenk in njihovih enako zvenečih imen (Yang 2000, 58–59).

Na eni strani pahljače je na močno rdeči podlagi naslikano drevo z dolgimi vejami, na katerih so beli cvetovi in dve kukavici (hototogisu) v letu, ki predstavljata poletje, neuresničeno ljubezen, izmuzljivost in žalost. Pod drevesom so cvetlice z belimi cvetovi. Na drugi strani sta na rjavi podlagi narisani prepelici (uzura), ki se skrivata med visoko travo in slakom, cvetočim v roza barvi. Prepelica kot močna borbena ptica je simbol poguma in zmage v boju, na drugi strani pa slak (asagao) predstavlja jutranjo lepoto in hkrati jesenski čas ter minljivost, smrtnost ali neuslišano ljubezen. Dostopno na: Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji ©Pokrajinski muzej Celje

 

Motivi cvetlic in ptic v kitajski in japonski umetnosti tako predstavljajo estetske, filozofske, religiozne in politične vidike kulture, umetniki pa z njimi sporočajo svoje ideje. Uporabljajo se za izražanje številnih pomenov in občutkov, čutnih užitkov s številnimi metaforičnimi pomeni, ki presegajo fizično lepoto narave in se kot taki odražajo v umetnosti. Pomen simbolike cvetja in ptic je večplasten, pogosto se prvotni aluziji pridružijo različice, ki služijo drugim namenom. Za razumevanje in interpretacijo umetnikovih sporočil je tako potrebno poznavanje družbenega, političnega in religioznega ozadja.

Nekaj priljubljenih motivov ptic in cvetja, upodobljenih na azijskih predmetih, je analiziranih in predstavljenih na razstavi v Celju, ki bo odprta do 3. 2. 2022. Razstava je v angleški različici na voljo tudi v spletni obliki.


Literatura:

Bell, David. 2002. “Explaining Ukiyo-e.” Unpublished Thesis. University of Otago, Dunedin.

Yang, Liu. 2000. “The Symbolism of Flowers and Birds in Chinese Painting.” Dostop 5.4.2021. https://www.academia.edu/38988113/The_Symbolism_of_Flowers_and_Birds_in_Chinese_Painting.

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej