Kovanec v obliki lopate

V času dinastije Vzhodni Zhou (770–256 pr. n. š.), torej v Obdobju pomladi in jeseni (771–476 pr. n. š.) ter zlasti v Obdobju vojskujočih se držav (475–221 pr. n. š.), se je bronasti denar pojavljal v številnih oblikah, najpogosteje kar v podobi miniaturnih replik vsakdanjih predmetov, kot so lopate, noži, zvonci in druga glasbila, ključi, oblačila ter druge vrste orožja in orodja. Vsaka državica na razdrobljenem ozemlju dinastije Zhou je namreč kovala svoj denar, zato so ti kovanci v svetu kitajske numizmatike pogosto imenovani kar »državni kovanci« ali guobu 國布. Med različnimi tipi kovancev sta prevladovali dve obliki, ki sta bili daleč najširše zastopani in tudi najdlje v obtoku. To so bili kovanci v obliki lopate (bubi 布幣 ali buqian 布錢) in kovanci v obliki noža (daobi 刀幣 ali daoqian 刀錢).

Kovanec na sliki je primerek takšnega novca v obliki lopate z votlim ročajem, in sicer gre za tip kovanca v obliki »lopate s spuščenimi rameni« (xiejian bu 斜肩布). Najverjetneje že datira v zgodnje Obdobje vojskujočih se držav, in sicer v čas med letoma 650 in 400 pr. n. št. Ta tip kovancev navadno povezujemo z osrednjim dvorom dinastije Zhou na območju današnje province Henan. Novec je razmeroma dobro ohranjen, čeprav površino prekrivajo tanka plast korozije in ostanki zemlje, kar priča o tem, da gre za arheološko izkopanino. Na hrbtni strani še vedno lahko vidimo tri snopasto razporejene črte, značilne za te kovance, ni pa povsem jasno, kaj bi lahko pomenila komaj še vidna oznaka na licu. Videti je, da gre za tri pismenke v arhaični obliki; prva je morda san 三, ki pomeni število »tri«, druga chuan 川, ki pomeni »reko«, tretja pa nemara jin 釿, ki se lahko nanaša na utežno ali denarno enoto. (MG)