Kovanec v obliki lopate

V času dinastije Vzhodni Zhou (770–256 pr. n. š.), torej v Obdobju pomladi in jeseni (771–476 pr. n. š.) ter zlasti v Obdobju vojskujočih se držav (475–221 pr. n. š.), se je bronasti denar pojavljal v številnih oblikah, najpogosteje kar v podobi miniaturnih replik vsakdanjih predmetov, kot so lopate, noži, zvonci in druga glasbila, ključi, oblačila ter druge vrste orožja in orodja. Vsaka državica na razdrobljenem ozemlju dinastije Zhou je namreč kovala svoj denar, zato so ti kovanci v svetu kitajske numizmatike pogosto imenovani kar »državni kovanci« ali guobu 國布. Med različnimi tipi kovancev sta prevladovali dve obliki, ki sta bili daleč najširše zastopani in tudi najdlje v obtoku. To so bili kovanci v obliki lopate (bubi 布幣 ali buqian 布錢) in kovanci v obliki noža (daobi 刀幣 ali daoqian 刀錢).

Kovanec na sliki je primerek novca v obliki lopate s ploščatim ročajem. Lopate s ploščatim ročajem so nekoliko mlajše od svojih predhodnic z votlim ročajem in datirajo v Obdobje vojskujočih se držav, ko so se v različnih oblikah pojavljale v posameznih državah. Daleč najpogostejši tip teh novcev so bili kovanci v obliki »lopate z oglatimi nogami« (fangzu bu 方足布), ki datirajo v čas med letoma 350 in 250 pr. n. št. Zanje so značilne oglato oblikovane noge in oglata ramena, kakršna vidimo tudi pri kovancu na sliki. Na prednji strani kovanca je navadno sredinska navpična črta, na hrbtni strani pa tri snopasto razporejene črte, ki jih opazimo tudi pri obravnavanem primerku. Tovrstne lopate navadno povezujemo z državami Han 漢, Zhao 趙, Liang 梁 in Yan 燕, največja znana najdišča teh novcev pa so na področju današnjih provinc Jilin, Hebei, Shanxi, Shaanxi, Shandong, Jiangsu, Anhui, Henan in Zhejiang ter celo v Notranji Mongoliji. Pismenke na tem primerku niso več dobro vidne, morda gre za zapis Zhaiyang 宅陽, ime mesta v državi Han, kar bi lahko nakazovalo na lokacijo kovanja. (MG)