Kovanec Shunzhi tongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je običajno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine ali posameznega obdobja vladavine (nianhao 年號), v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je vselej pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni »valuto« oziroma »denar v obtoku«. To je največkrat pismenka tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen), pogosto pa tudi yuan 元 (izvorni, prvotni) ali zhong 重 (težak), ki navadno označujeta kovance večje denominacije. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja« oziroma »v tem ali onem obdobju vladavine posameznega cesarja«. Kovanci iz časa zadnje, mandžurske dinastije Qing imajo poleg napisa v štirih kitajskih pismenkah na licu zapis še na zadnji strani, in sicer gre navadno za oznako lokacije kovnice. Ta je bila sprva zapisana v kitajščini, zatem v kitajščini in mandžurščini, nazadnje pa le še v mandžurščini.

Kovanec na sliki je sicer obrabljen, kljub temu pa na licu zlahka razberemo kitajske pismenke Shunzhi tongbao 順治通寶, kar pomeni, da je bil kovan v času vladavine cesarja Shunzhija 順治 (vladal 1644–1661), prvega cesarja mandžurske dinastije Qing, ki je kot kitajski cesar zavladal celotnemu kitajskemu ozemlju. V tem zgodnjem obdobju dinastije Qing kovanci na hrbtni strani še niso nosili mandžurskih zapisov, pač pa je bila zadnja stran bodisi prazna ali pa je bil napis v kitajskih pismenkah. Hrbtna stran kovanca na sliki ima na desni kitajski zapis Dong 東, ki pomeni okrajšavo za provinco Shandong 山東, kjer je bil novec kovan. Na levi strani od zgoraj navzdol lahko preberemo kitajski zapis yili 一厘, ki pomeni »en li« oziroma eno tisočino lianga 兩 (tradicionalna kitajska utežna mera, ki je znašala okrog 40 gramov) srebra. Kovance s to oznako so kovali med letoma 1653 in 1657, namen tovrstnih oznak pa je bil v tem času uveljavljanja novih dinastičnih institucij vzpostaviti večji nadzor nad kvaliteto kovanja in preprečiti ponarejanje. (MG)