Kovanec Qianyuan zhongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), dalje. Ta je leta 621 namreč uvedel nov standard kovancev, ko je izdal kovance Kaiyuan tongbao 開元通寶. Njihovo ime bi lahko prevedli kot »denar v obtoku v začetku nove dobe«, saj kai 開 (odpreti, začeti) in yuan 元 (nov, prvi, prvoten), ki ju lahko preberemo navpično od zgoraj navzdol, pomeni »otvoriti novo dobo«, tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen) in bao 寶 (bogastvo, denar), ki ju preberemo od desne proti levi, pa »valuto v obtoku« ali preprosto trenutno veljavni kovanec. Namesto pismenke tong sta se na kovancih kasnejših obdobij pogosto pojavljali pismenki yuan 元 (izvor, osnova) in zhong 重 (težak), ki označujeta kovance večje denominacije. Kovance Kaiyuan tongbao je sicer izdajala tudi večina Gaozujevih naslednikov, razen ko so bili v določenih izrednih okoliščinah prisiljeni k izdajanju drugih vrst novcev.

Primer takšnih novcev je tudi kovanec na sliki, tako imenovani Qianyuan zhongbao 乾元重寶. Kovanci so imeli v svojem času denominacijo vsaj deset denarnih enot, izdal pa jih je cesar Suzong 肅宗 (vladal 756–762). Z njimi je namreč laže plačeval vojsko, ki se je borila proti dinastičnim upornikom v obsežnem uporu, ki je leta 755 izbruhnil pod vodstvom poveljnika An Lushana 安禄山 (ok. 703–757) in bil dokončno zadušen šele leta 763. Kovanci nosijo ime obdobja v času vladavine cesarja Suzhonga, Qianyuan 乾元, kar pomeni »nebesni začetek«. (MG)