Kovanec Tianqi tongbao

CC BY-SA 4.0

Kovanec Tianqi tongbao

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Kovanec Tianqi tongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je navadno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime vladavine ali posameznega obdobja, v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je običajno pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni ... več

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je navadno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime vladavine ali posameznega obdobja, v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je običajno pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni »valuto« oziroma »denar v obtoku«. To je največkrat pismenka tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen), pogosto pa tudi yuan 元 (izvorni, prvotni) ali zhong 重 (težak), ki navadno označujeta kovance večje denominacije. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja« oziroma »v tem ali onem obdobju vladavine posameznega cesarja«.

Z dinastijo Ming 明 (1368–1644) je bilo kitajsko ozemlje po skoraj stoletni vladavini mongolske dinastije Yuan 元 (1271–1368) zopet združeno pod kitajsko nadoblastjo. V zgodnjem obdobju dinastije je v določeni meri še ostajal v obtoku papirni denar, ki je kot plačilno sredstvo prevladoval v predhodni, mongolski dinastiji, dokler ga niso v začetku 16. stoletja povsem ukinili, kot edina veljavna valuta pa so v obtoku ostali le še kovanci. Ustanovitelj dinastije Zhu Yuanzhang 朱元璋 (1328–1398) oziroma cesar Hongwu 洪武 (vladal 1368–1398) si je za prestolnico izbral mesto Nanjing (danes prestolnica province Jiangsu) na jugu, že cesar Yongle 永樂 (vladal 1402–1424) pa je leta 1421 svoj dvor in institucije preselil na sever v Peking. Kljub temu so osrednje državne kovnice pod upravo Urada za prihodke (Hubu ju 戶部局) in Urada za delo (Gongbu ju 工部局) ves čas dinastije obratovale v obeh mestih. Poleg teh kovnic v Pekingu in Nanjingu so že tedaj v različnih provincah delovale številne lokalne kovnice. Od dinastije Ming dalje je postal preprostejši tudi sistem poimenovanja kovancev, saj so uporabljali zgolj eno poimenovanje oziroma kar cesarjev tempeljski naziv v celotnem obdobju njegove vladavine.

Kovanec na sliki je sicer nekoliko obrabljen, kljub temu pa na njegovem licu zlahka razberemo pismenke Tianqi tongbao 天啟通寶, kar pomeni, da je bil kovan v času cesarja Tianqija 天啟 (vladal 1621–1627). Zadnja stran kovanca je prazna. Znano je, da so se tudi v dinastiji Ming na hrbtni strani kovancev nemalokrat pojavljale pismenke, ki so označevale kovnico, a so danes pogosto nejasne in iz njih ni mogoče izluščiti podatka o lokaciji kovanja. (MG)

Opis materiala: bakrova zlitina
Tehnika izdelave: ulivanje bakrove zlitine
Dimenzije: premer: 25 mm
Napis - vsebina: 天啟通寶 Tianqi tongbao (osnovna valuta v času vladavine Tianqi)
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: Razmeroma dobro ohranjen.

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?