Golobja piščal

Golobja piščal, na Kitajskem znana kot geling 鴿鈴 ali geshao 鴿哨, je majhno glasbilo, ki ga uvrščamo v skupino t. i. eolskih glasbenih instrumentov. S pomočjo vretena ga pripnemo na golobov rep, tako da proizvaja zvok, medtem ko leti. Skuškova zbirka golobjih piščali glede na njihove oblike vsebuje tri različne tipe instrumenta: bučni, cevni in kombinirani, pri čemer je bučni tip najpogostejši. Bučni tip ima kot osnovo za telo piščali izdolbeno bučo. Glede na velikosti buč obstajajo manjše, večje in srednje velike golobje piščali te vrste; najbolj v rabi naj bi bila slednja, kar je povezano tudi z njenim zvokom. Večina piščali bučnega tipa pa ni sestavljena samo iz osnove – buče, marveč vsebuje tudi podpiščali, imenovane zaizi (mladika). Na zgornjem delu buče je kapica (pokrovček), navadno iz bambusa, na kateri je zareza ali reža, ki omogoči pretok zraka, ter podpiščali, izdelane iz trsja ali bambusa. Pri tej obliki so najpogostejši trije pari podpiščali: en par pod režo na kapici ter dodatna para na vsaki strani bučinega telesa. Obstaja tudi golobja piščal, imenovana »zvezde okrog lune«, ki ima veliko več pomožnih piščali (podpiščali), pritrjenih v polkrogu na telo buče okrog reže, ime pa je dobila po svoji podobi. Na fotografiji lahko vidimo srednje veliko golobjo piščal bučnega tipa s tremi pari pomožnih piščali. Poleg zgoraj omenjenih delov instrumenta lahko opazimo tudi »repek«, majhno ploščico z luknjico; oblikovan je iz slonove kosti ali bambusa in prilepljen na spodnji del buče. Omogoča, da piščal pripnemo na golobov rep. Golobja piščal je temnordeče lakirana, pri čemer so pari piščali in ploščica v naravni barvi. (KH)