Kovanec banliang

Kovanec na sliki je tako imenovani novec banliang 半兩, najverjetneje iz obdobja dinastije Qin (221–206 pr. n. št.) ali zgodnjega obdobja dinastije Zahodni Han (206 pr. n. št.–8). Novci banliang so dobili ime po dveh pismenkah v pečatni pisavi na licu, ban 半 in liang 兩, ki skupaj pomenita »pol lianga«. Liang je bil arhaična utežna mera, sestavljena iz 24 zhujev 銖, kar ustreza 16 današnjim gramom. Zgodnji kovanci tega tipa so tako najverjetneje tehtali 12 zhujev oziroma 8 gramov. A danes ohranjeni kovanci z napisom banliang se pojavljajo v številnih različicah, ki se razlikujejo po velikosti, teži in stilu pismenk na licu kovanca, zato jih je težko in včasih celo nemogoče natančno klasificirati in datirati. Kot denarni standard so bili namreč v rabi vsaj tri stoletja. Arheološki dokazi pričajo o tem, da so kovance banliang pričeli izdajati že v Obdobju vojskujočih se držav, in sicer po vsej verjetnosti v državi Qin že leta 378 pr. n. št. Tradicionalno ta tip kovancev povezujemo s kraljem Zhengom iz države Qin (Qin Zheng wang 秦政王) (259–210 pr. n. št.), ki je leta 221 pr. n. št. kitajsko ozemlje združil v enotno cesarstvo in postal prvi kitajski cesar Qinshi Huang 秦始皇 (vladal 221–210 pr. n. št.). V času svoje vladavine je odredil poenotenje mer, pisave in denarja, s čimer so novci banliang postali standardna valuta v obtoku. V rabi so ostali še celo stoletje naslednje dinastije Zahodni Han, ki je sledila padcu Qina, oziroma najkasneje do leta 119 pr. n. št., ko jih je nadomestil nov standard kovancev, imenovanih wuzhu 五銖 ali »pet zhujev«. (MG)