Kitajska lutnja pipa

Kitajska lutnja pipa 琵琶 iz skupine kordofonov je kraljica kitajske ljudske glasbe in vodilna med brenkali. Sestavljena je iz kratkega vratu in lesenega hruškastega telesa, včasih z dvema zvočnima luknjicama v obliki polmeseca, ter iz 12 do 26 prečk. Tradicionalno so bile strune izdelane iz svile, po letu 1949 pa so jih postopoma zamenjale jeklene, oblečene v najlon. Povečalo se je tudi število prečk in s tem obseg instrumenta. Sodobna pipa ima tako od 29 do 31 prečk, 6 na vratu in druge na telesu. Pentatonično uglasitev je nadomestila kromatska. Na svilene strune so igrali bodisi z večjo trzalico bodisi samo s prsti, na jeklene strune pa običajno igramo s prsti, na katere pritrdimo kratke naprstnike (brenkalnike). Instrument držimo navpično na stegnu, tako da brenkamo s prsti desne roke, s prsti leve roke pa na različne načine manipuliramo s strunami, da ustvarimo ustrezne melodije in učinke.

Pipa iz Skuškove zbirke je podolgovate hruškaste oblike, brez zvočnih lukenj. Ima 12 lesenih prečk, zaključenih s slonovino na telesu, štirje loki slonovine pa tvorijo še štiri prečke na vratu, tako jih je skupaj 16. Glava instrumenta je ukrivljena nazaj in okrašena z motivi iz slonovine. Poleg slonovine na glavi instrumenta in prečkah so iz tega materiala držalo za strune na spodnjem delu trebuha, konice lesenih vrtelj za uglaševanje ter predel pod štirimi loki, okrašen z deli iz slonovine; iz slonovine je tudi glavni okras na glavi instrumenta z motivom zmaja. (KH)