Fotografija Ploščad starega pekinškega observatorija

Črno-bela fotografija prikazuje zadnji vhod na ploščad observatorija v Pekingu Beijing Gu Guanxiangtai 北京古觀像台. Na njej so vidni trije astronomski meritveni instrumenti – z leve proti desni so to ekliptična armilarna sfera (huangdao jingweiyi 黃道經緯儀), azimutni teodolit (diping jingweiyi 地平經緯儀) in ekvatorialna armilarna sfera (chidao jingweiyi 赤道經緯儀). Instrumenti so trije od osmih razstavljenih astronomskih instrumentov v observatoriju – danes muzeju. Večino danes ohranjenih instrumentov, tudi teh na fotografijah Skuškovega albuma, so izdelali jezuiti v 17. in 18. stoletju. Opečnata ploščad ima tloris kvadrata s stranico, dolgo 40 metrov, v višino pa meri 15 metrov. Drži se vzhodnega dela zunanjega mestnega obzidja. V času dinastije Qing (1644–1912) je namreč Peking obdajalo veliko zunanje mestno obzidje, znano kot »Cesarsko obzidje«. Nad vhodom na ploščad stoji napis »observatorij«, kitajsko guanxiangtai 觀像台.

Stari pekinški observatorij je eden redkih do danes ohranjenih observatorijev iz časa pred izumom teleskopa. Področje obsega 10.000 kvadratnih metrov z glavno opečnato ploščadjo, veliko 40 krat 40 metrov in visoko 15 metrov. Observatorij je danes muzej, odprt za javnost. Zgrajen je bil v času cesarja Kangxija (vladal 1661–1722) – na temeljih predhodnika iz 12. stoletja. Prenova je potekala pod budnim očesom flamskega jezuita in misijonarja, očeta Ferdinanda Verbiesta (1623–1688). Leta 1900 so ga izropali francoski osvajalci, a so leta 1902 instrumente vrnili »na svoje mesto«. Leta 1956 je observatorij postal muzej.

Fotografija je 168. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Sternwarte: Totalansicht. (DZ, MV)