Fotografija Prestoli princev v dvorani Qinian v Nebeškem templju
Črno-bela fotografija prikazuje del notranjosti in prestol princev v dvorani Qinian (Qiniandian 祈年殿), kar dobesedno pomeni »dvorana priprošenj letu«. Stoji v kompleksu Nebeškega templja (Tiantan 天壇) v Pekingu, in sicer kot glavni tempelj na nekaj hektarjev velikem ter zagrajenem prizorišču na severu kompleksa. Leta 1420 ga je zgradil Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. V dvorani Qinian je cesar na dan poletnega solsticija opravljal daritve Nebu in prednikom za naklonjenost v prihajajočem polletju. V literaturi se pogosto pojavlja s popularnim imenom »Dvorana molitve za dobro letino«. Je najstarejši in najbolj ikoničen del kompleksa Nebeškega templja.
Prestoli princev stojijo ob strani kraljevega prestola. Poleg najsvetejšega mesta sredi dvorane, kamor so obredno postavili tablico boga Neba, je razporejenih ostalih osem oltarjev, okrog stene pa so bile postavljene tablice prednikov ... več
Črno-bela fotografija prikazuje del notranjosti in prestol princev v dvorani Qinian (Qiniandian 祈年殿), kar dobesedno pomeni »dvorana priprošenj letu«. Stoji v kompleksu Nebeškega templja (Tiantan 天壇) v Pekingu, in sicer kot glavni tempelj na nekaj hektarjev velikem ter zagrajenem prizorišču na severu kompleksa. Leta 1420 ga je zgradil Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. V dvorani Qinian je cesar na dan poletnega solsticija opravljal daritve Nebu in prednikom za naklonjenost v prihajajočem polletju. V literaturi se pogosto pojavlja s popularnim imenom »Dvorana molitve za dobro letino«. Je najstarejši in najbolj ikoničen del kompleksa Nebeškega templja.
Prestoli princev stojijo ob strani kraljevega prestola. Poleg najsvetejšega mesta sredi dvorane, kamor so obredno postavili tablico boga Neba, je razporejenih ostalih osem oltarjev, okrog stene pa so bile postavljene tablice prednikov (lingpai 靈牌), in sicer tablice nekdanjih cesarjev, ki so po tradiciji postali bogovi in se pridružili bogu Nebes. Darovanje prednikom je med Kitajci še danes pogosta praksa. Kot so včasih počeli cesarji dinastij Ming in Qing, na domačih oltarjih postavljajo tablice prednikov, ki nosijo ime in priimek ter letnici rojstva in smrti pokojne osebe, s polnimi daritvenimi posodami in kadilom. Pred prestoli stojita dva od štirih »stebrov zmajevega vodnjaka« (longjing zhu 龍井柱). Od ostalih 24 stebrov se ločijo po zlatih vzorcih na sicer rdeči podlagi. Štirje stebri predstavljajo štiri letne čase.
Celotno prizorišče okrog dvorane Qinian je le nekaj hektarjev velik del 273 hektarjev velikega kompleksa Nebeškega templja, ki ga danes najdemo v jugovzhodnem delu Pekinga. Dvorana Qinian je bila glavno prizorišče poletnih obredov, ki so se občutno razlikovali od zimskih. Cesar in uradniki so v templju preživeli dva dni. Prvi dan je bil posvečen pripravam in cesarjevemu zasebnemu poklonu tablicam. Drugi dan je bil posvečen uradnemu obredu. Zadnji cesar, ki se je v Nebeškem templju poklonil Nebu, je bil Yuan Shikai 袁世凱 (vladal 1915–1916), ki je nekaj mesecev neuspešno poskušal obuditi monarhično ureditev. S tem se je zaključila stoletja stara tradicija. Danes je Nebeški tempelj vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, saj je največji religijski kompleks na svetu.
Fotografija je 177. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Himmels-Tempel: Inneres des Haupttempels (Prinzenthrone). (DZ, MV)
Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?