Fotografija Belgijska legacija in cerkev sv. Mihaela

Črno-bela fotografija prikazuje belgijsko poslaništvo ali legacijo (v sredini) ter cerkev sv. Mihaela (Sheng Mie’er jiaotang 聖彌厄爾教堂) (levo) v diplomatski četrti v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷). Slednja se je med letoma 1861 in 1959 vzpostavila na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場) in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oz. Zijincheng 紫禁城). Po drugi opijski vojni (1856–1860) se je tam naselilo več tujih delegacij, ki so tam vzpostavile legacije svojih držav. Privabljala je številne diplomate, vojake, učenjake, umetnike, turiste in sinofile. Katoliška cerkev sv. Mihaela, znana po izjemnem kipu angela nad glavnim vhodom, je bila zgrajena leta 1904 v gotskem slogu. Je ena od štirih katoliških cerkva v rimskokatoliški nadškofiji v Pekingu. Obsežnejša gradnja večjih cerkva v Pekingu se je začela kot uresničevanje dogovorov, sprejetih leta 1901 v Boksarskih protokolih (Xinchou tiaoyue 辛丑條約), ki med drugim zagotavljajo tudi pravico tujcev do izvajanja verskih obredov. Četudi je bila Belgija sopodpisnica Boksarskih protokolov (zanjo belgijski diplomat Maurice Joostens (1862–1910)), se njen šibek pogajalski vpliv, ki odseva njeno majhnost v takratni Evropi, odraža v majhni površini belgijske legacije.

Čeprav mednarodni sporazumi, s katerimi je Kitajska podeljevala ekstrateritorialne pravice tujim velesilam nad deli svojega ozemlja, segajo v 19. stoletje, je bila jurisdikcija nad samo diplomatsko četrtjo v Pekingu tujim državam dodeljena šele leta 1901, po 55-dnevnem obleganju četrti med dvoletno boksarsko vstajo (Yuanyituan Yundong 義和團運動), ki se je končala z zmago združenih tujih sil. Zaradi sodelovanja kitajskega dvora z vstajniki je bila Kitajska prisiljena podpisati Boksarski protokol, v katerem je bilo opredeljeno tudi upravljanje diplomatske četrti v Pekingu.

Vse do zgodnjega dvajsetega stoletja so bile tu prisotne vse svetovne velesile, med njimi Nizozemska, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Japonska, Rusija, Italija, Španija, Belgija in ZDA. Manjšo parcelo je imela v lasti tudi avstro-ogrska monarhija.

Poseben status diplomatske četrti v Pekingu je de facto končala druga svetovna vojna in med nadaljnjimi političnimi dogajanji v kitajski državi je bila večina stavb v četrti uničena.

Fotografija je 39. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med svojim bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana kot Belgische Legation und St. Michael-Kirche.
(DZ)