Vstavni list Barvne sheme stropov

To je 50. vstavni list iz albuma The Decoration of the Palace Buildings in Peking. Prikazuje barvne sheme dekorativnih vzorcev na stropih Dvorane ohranjanja harmonije (Baohedian 保和殿) in Dvorane najvišje harmonije (Taihedian 太和殿) v Prepovedanem mestu (Gugong 故宫 oz. Zijincheng 紫禁城) v Pekingu. Med seboj sta si stropa zelo podobna. V sredini je sredi modrega kvadrata ilustracija rumenega zmaja, v kotih kvadrata pa so rožni vzorci, ki so v Dvorani ohranjanja harmonije rumeni, v Dvorani najvišje harmonije pa večbarvni. Ilustraciji sta opremljeni z napisoma v japonščini in angleščini, ki ju identificirata, v obeh jezikih pa je tudi napisano, da so zmajevi brki beli.

Gre za dve izmed treh dvoran, ki skupaj tvorijo zunanji dvor Prepovedanega mesta. Prepovedano mesto je namreč razdeljeno na južni, zunanji dvor, ki se je uporabljal predvsem v obredne namene, in severni, notranji dvor, kjer so potekale vsakodnevne državne zadeve. Ilustraciji sta si zelo podobni. Osrednji motiv je zmaj, ki pa na Kitajskem ne velja za zlobno bitje, ki ugrablja princese, temveč ga povezujemo z močjo in srečo, zato je tradicionalno tudi simbol cesarja. Zmaj na ilustracijah ima pet krempljev, kar je še posebej značilno za zmaja, ki predstavlja cesarsko moč in so ga lahko kot simbol uporabljali le cesar, njegovi sinovi in najvišji plemiči.

Dvorani sta si podobni tudi v drugih elementih, ne le v stropnem okrasju. Obe sta pravokotni leseni stavbi s prestolom in sta kot del zunanjega dvora Prepovedanega mesta imeli bolj simbolno kot praktično vlogo. Dvorano ohranjanja harmonije so uporabljali za pripravo na obrede, služila pa je tudi kot prostor, kjer so izvajali izpite za državne uradnike, ki so bili na Kitajskem izbrani glede na uspeh na izpitih in ne na podlagi plemenitega rojstva. Dvorana najvišje harmonije pa je tradicionalno središče cesarske moči, največja dvorana v Prepovedanem mestu in največja ohranjena lesena stavba na Kitajskem danes. V dinastiji Ming (1368–1644) se je še uporabljala za državne zadeve, od dinastije Qing (1644–1912) dalje pa samo še za pomembne državne obrede, na primer ustoličenje cesarjev ali cesarske poroke. (JB)