Kovanec Taiping tianguo shengbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je navadno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime vladavine ali posameznega obdobja, v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je običajno pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni »valuto« oziroma »denar v obtoku«. To je največkrat pismenka tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen), pogosto pa tudi yuan 元 (izvorni, prvotni) ali zhong 重 (težak), ki navadno označujeta kovance večje denominacije. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja« oziroma »v tem ali onem obdobju vladavine posameznega cesarja«.

Kovanec na sliki je primerek denarja, ki so ga na svojih ozemljih kovali uporniki Taipingi sredi 19. stoletja. Upor Taipingov (Taiping tianguo yundong 太平天國運動) je bil najobsežnejši notranji upor v celotni kitajski zgodovini. Izbruhnil je leta 1850, v času cesarja Daoguanga 道光 (vladal 1820–1850) in divjal celotno vladavino cesarja Xianfenga 咸豐 (vladal 1850–1861), zadušen pa je bil šele leta 1864, v času cesarja Tongzhija 同治 (vladal 1861–1875). Zajel je 16 kitajskih provinc, zadal izjemno hud udarec dinastiji Qing (1644–1912), povzročil ogromno gospodarske škode in revščine ter terjal milijone življenj. Idejni vodja upora je bil krščansko navdahnjeni Hong Xiuchuan 洪秀全 (1814–1864), ki so ga njegovi pristaši leta 1843 v Guangxiju oklicali za »Nebeškega kralja« (Tianwang 天王) »Nebeškega kraljestva Taiping« oziroma »Nebeškega kraljestva Vesoljnega miru« (Taiping tianguo 太平天國). Leta 1853 so zasedli Nanjing, kjer so vzpostavili svojo bazo oziroma prestolnico, nato pa kmalu zajeli še območja današnjih provinc Hunan, Jiangxi, Zhejiang in Jiangsu ter na osvojenih ozemljih uvedli svoj sistem. Do danes so se ohranili številni kovanci, ki pričajo o tem, da so Taipingi kovali tudi lasten denar. Kvaliteta kovanja je bila sicer slabša, a veliko število različnih tipov novcev namiguje na to, da je bila proizvodnja denarja na ozemljih Taipingov precej obsežna. Obravnavani kovanec na licu nosi napis Taiping tianguo, kar pomeni »Nebeško kraljestvo Taiping«, na hrbtu pa še zapis shengbao 聖寶, ki pomeni »sveta valuta«. (MG)