Fotografija Nebesni globus in kvadrant v starem pekinškem observatoriju

Črno-bela fotografija prikazuje dva astronomska instrumenta na ploščadi observatorija v Pekingu Beijing Gu Guanxiangtai 北京古觀像台. Večino danes ohranjenih instrumentov, tudi teh na fotografiji, so izdelali jezuiti v 17. in 18. stoletju. Nebesni globus (tiantiyi 天體儀) z več kot 60 namembnostmi so povečini uporabljali za ročno preračunavanje in usklajevanje treh koordinatnih sistemov: ekliptičnega, ekvatorskega in horizontnega. Poleg tega so z nebesnim globusom prikazovali vidne položaje sonca, lune in zvezd glede na zemljo. Težak je 3850 kilogramov, v višino meri 2,735 metra, njegov premer pa je skoraj 2 metra. Na globusu je pritrjenih nekaj manj kot 1900 zvezd severne in južne nebesne poloble. Te pozlačene bakrene zvezde so razdeljene v 282 zvezdnih konstelacij. Obroč nad globusom označuje poldnevnik, obroč, vzporeden s tlemi, pa označuje horizont. Ima pravilen naklon nebesne osi in urni mehanizem.

Kvadrant (xiangxianyi 象限儀), ki je bil do izuma daljnogleda najpomembnejši kotomerni instrument, se je uporabljal za določanje razdalje med nebesnimi telesi in horizontom. Težak je 2483 kilogramov, v višino meri 3,611 metra. Glavni del instrumenta je sam kvadrant v obliki ene četrtine kroga, okrašen z zmajem, letečim čez oblake. Tako kot nebesni globus njegova ravna vertikalna stranica označuje zenit oziroma nadglavišče in nadir oziroma podnožišče. Njegova vodoravna stranica je vzporedna s horizontom. Krožnica, ki povezuje vodoravno in navpično stranico, je merilna os, po kateri se premika kazalec. Kvadrant se lahko vrti 360 stopinj po svoji navpični osi. Instrumenta sta dva od osmih razstavljenih astronomskih meritvenih instrumentov v observatoriju – danes muzeju.

Eden izmed pomembnih uradnikov v cesarskem observatoriju je bil jezuitski misijonar slovenskega rodu Ferdinand Avguštin Hallerstein (1703–1774), s kitajskim imenom Liu Songlin 劉松齡. Njegov prispevek in zapuščina sta zelo bogata. Med drugim je deloval kot predstojnik dvornega oddelka za astronomijo in matematiko. Postal je uradnik ali mandarin 3. stopnje, kar je bil tujcem redko podeljen naziv. Hallerstein je pokopan na jezuitskem pokopališču Zhalan Mudi 柵欄墓地v Pekingu.

Stari pekinški observatorij je eden redkih do danes ohranjenih observatorijev iz časa pred izumom teleskopa. Področje obsega 10.000 kvadratnih metrov z glavno opečnato ploščadjo, veliko 40 krat 40 metrov in visoko 15 metrov. Observatorij je danes muzej, odprt za javnost. Zgrajen je bil v času cesarja Kangxija 康熙 (vladal 1661–1722) – na temeljih predhodnika iz 12. stoletja. Prenova je potekala pod budnim očesom flamskega jezuita in misijonarja, očeta Ferdinanda Verbiesta (1623–1688). Leta 1900 so ga izropali francoski osvajalci, a so leta 1902 instrumente vrnili »na svoje mesto«. Leta 1956 je observatorij postal muzej.

Fotografija je 164. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Sternwarte: Himmelsglobus und Mond-Winkel. Pojavlja se tudi v drugih fotografskih zbirkah. (DZ, MV)