Japonska porcelanasta skodelica
Japonska porcelanasta skodelica imari. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Vir: Narodni muzej Slovenije

Zanimiva japonska skodelica iz Narodnega muzeja Slovenije ima svojega dvojčka na Dunaju

Omenjena skodelica skupaj z ostalimi Japonskimi proizvodi razstavljenimi na Svetovnem sejmu na Dunaju leta 1873.
Omenjena skodelica skupaj z ostalimi japonskimi predmeti, ki so bili razstavljeni na Svetovnem sejmu na Dunaju leta 1873. Vir: Vienna International Exposition

Narodni muzej Slovenije v svoji zbirki keramike hrani zanimivo japonsko skodelico. Porcelanasta skodelica s pokrovčkom je poslikana z rdečo in zlato cvetlično motiviko v stilu japonski imari. Netipična je že sama barvna shema, saj japonski imari, običajno srečamo v modro-rdeče-zlati izvedbi. Še bolj nenavadni so stilizirani motivi cvetlic, ki spominjajo na heraldična znamenja ter oznaka v obliki močno stilizirane japonske pismenke fuku 福, ki pomeni srečo. Pravo zanimivost za ljubitelje in raziskovalce vzhodnoazijske umetnosti pa pomeni odkritje skodelice dvojčice v Muzeju uporabne umetnosti na Dunaju (Museum für angewandte Kunst, Wien). Kako sta se dvojčici ločili in kako se je ena posodica znašla v Ljubljani, druga pa na Dunaju? Najverjetneje je to zasluga kranjskega barona Jožefa Schwegla, ki mu je bila leta 1873 zaupana organizacija orientalskega dela svetovne razstave na Dunaju.

 

Jožef Schwegel
Baron Jožef Schwegel Vir: Wikipedia

Jožef Schwegel (1836–1914)  je bil rojen v kmečko družino na Bledu. Zaradi izjemnih dosežkov na diplomatskem področju si je že leta 1875 pridobil  plemiški naziv baron. Šolal se je na Orientalski akademiji na Dunaju, po zaključku pa je nastopil službo konzula v Aleksandriji v Egiptu ter kasneje v Istanbulu v Turčiji. Ravno njegovo obsežno delo v Egiptu in Turčiji ter dobro poznavanje Bližnjega in Daljnega Vzhoda je pomagalo, da je zasedel želeno mesto enega osrednjih organizatorjev velike Svetovne razstave na Dunaju leta 1873. Te so se večinoma izmenjavale med Anglijo in Francijo z vmesnimi skoki čez lužo. Leto 1873 je bilo tako še posebej pomembno za avstro-ogrsko monarhijo, saj si je priborila gostovanje svetovne razstave, s tem pa ugledno mesto med vplivnimi evropskimi velesilami. Njen ugled pa je nedvomno dvignil tudi Jožef Schwegel, ki je v celoti prevzel organizacijo paviljonov za Bližnji in Daljni vzhod. Začel je z Marokom, Tunisom in Egiptom, nadaljeval s paviljonom Otomanskega cesarstva, zaključil pa s Kitajsko in Japonsko. O svojem delu je v spominih zapisal (Schwegel 2007, 52):

Stike sem navezal z vsemi deželami, od Maroka do Japonske, od Abesinije do Perzije in v notranjost Azije. V veliko zadovoljstvo mi je bilo, da sem zastavljeni cilj uresničil v tako veliki meri, kot se ti ni niti približno zgodilo na nobeni dotedanji svetovni razstavi, ne v Londonu in ne v Parizu. Ex Oriente Lux je bilo geslo, ki mi ga je za popotnico dal moj zaščitnik Prokesch. Geslu sem zvesto sledil in z velikim zadovoljstvom videl, kako se je Orient v vsem svojem blišču predstavil Zahodni Evropi in predvsem moji domovini.

 

Rotunda, središe svetovne razstave na Dunaju.
Rotunda, osrednji paviljon svetovne razstave na Dunaju. Vir: Wikipedia

Svoje delo je nedvomno videl kot velik uspeh, ta je vodil tudi v ustanovitev t.i. Orientalskega muzeja na Dunaju leta 1875. Kitajska, Japonska, Tunizija in delno Turčija so novoustanovljenemu muzeju podarile številne predmete, s katerimi so sodelovale na veliki razstavi. Po zaprtju muzeja so ti predmeti pristali v različnih muzejih, kot so Muzej uporabne umetnosti (Museum für Angewandte Kunst), Tehniški muzej (Technisches Museum Wien) in Muzej sveta Dunaj (Weltmuseum Wien) na Dunaju.

Medtem ko velja, da je dunajska skodelica dvojčica najverjetneje pripotovala v zbirko Muzeja uporabne umetnosti po zaprtju Orientalskega muzeja leta 1907, pa še vedno ne vemo, kako se je ljubljanska znašla v baronovi zasebni zbirki, ki jo je leta 1936 odkupil Narodni muzej Slovenije. Je bila del daril, ki sta jih tako muzej kot tudi Schwegel osebno dobila od številnih držav sodelujočih na veliki svetovni razstavi? Je baron razdelil set skodelic med svojo zasebno zbirko in muzej? Vprašanja zaenkrat ostajajo neodgovorjena.

Več o tem lahko preberete v prihajajočem članku Zbirateljstvo vzhodnoazijske keramike na Slovenskem v 19. stoletju v reviji Ars&Humanitas.

 

VIR: Schwegel, Josef. 2007. »Spomini.« V Baron Josef Schwegel: Spomini in pisma / Erinnerungen und Briefe, (uredil Franc Rozmanetal.), 31-107. Mengeš: Center za evropsko prihodnost.

 

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej