Okrogli kovanci s kvadratno odprtino na sredini so se pojavljali že v času Vojskujočih se držav (475–221 pr. n. št.). Takrat so bile sicer v rabi najrazličnejše oblike novcev, ki so jih kovali v posameznih državah – od kovancev v obliki miniaturnih lopat, nožev in zvoncev ter bronastih porcelank, vse do tedaj redkejšega okroglega denarja z luknjo na sredini. Slednja oblika kovancev je postala standard po združitvi kitajskega ozemlja v enotno cesarstvo pod vladavino dinastije Qin (221–206 pr. n. št.), ko je cesar Qin Shi (vladal 221–206 pr. n. št.) odredil poenotenje mer, pisave in seveda tudi denarja.
Blog VAZ | Kovanci z luknjo na sredini: amuleti ali pravi denar?
Vsi, ki ste že potovali na Kitajsko ali kako drugače prišli v stik s kitajsko kulturo, ste se gotovo kdaj srečali tudi z okroglimi kovanci s kvadratno odprtino na sredini. Mogoče ste jih celo kupili in shranili v svoje zbirke kot spominke ali talismane. Na Kitajskem se takšni kovanci še danes pogosto uporabljajo v praksah fengshui ali pa služijo kot predmeti, ki prinašajo srečo. Pa so to res zgolj talismani in amuleti? V resnici gre največkrat kar za prave kovance ali pa vsaj replike kovancev, kakršni so bili v obtoku v času cesarske Kitajske. Dokaj dragoceno zbirko kitajskih kovancev je posedoval tudi Ivan Skušek ml. (1877–1947). V slovenski prostor jo je v začetku 20. stoletja prinesel kot del obsežne zbirke vzhodnoazijskih predmetov, ki jo danes hrani Slovenski etnografski muzej. A kako kitajske kovance prepoznamo in kaj pomenijo pismenke na njih? Koliko so bili takšni kovanci v svojem času vredni in nenazadnje, čemu luknja na sredini? Pa si poglejmo nekaj zanimivih dejstev o njih.