Štiristrunsko godalo sihu

Sihu 四胡 je strunsko glasbilo. Njegovo ime nakazuje, da gre za si 四 – štiristrunski – ter hu 胡 – okrajšava za instrumente iz družine huqin 胡琴 –, skupine godal z lesenim resonančnim telesom (cilindričnim, šest- ali osemkotnim), pokritim s kačjo (pogosto pitonovo) kožo ali tanko plastjo lesa, s pritrjenim pokončnim cevastim vratom. Prva in tretja struna sta uglašeni enako, prav tako imata skladno uglasitev druga in četrta. Pri igranju je žima loka razdeljena na dva dela, prvi je postavljen med prvo in drugo, drugi pa med tretjo in četrto struno. Sihu iz Skuškove zbirke sestavlja osmerokotno resonančno telo, prekrito s pitonovo kožo. Strune so poškodovane in jih vidimo le razcefrane v spodnjem delu telesa instrumenta, na njegovem vratu pa je prostor za štiri lesene nastavitvene vijake, ki jih postavimo vodoravno skozi luknje, izdolbene v vrat. Sihu je povezan predvsem z mongolsko kulturo. Igrajo ga Mongoli v Mongoliji in Notranji Mongoliji, je tudi tradicionalni instrument v severovzhodnih kitajskih provincah Liaoning, Jilin in Heilongjiang. Kot spremljevalno glasbilo ga lahko slišimo predvsem v pripovedniških zvrsteh, kot so oblike baladnega petja in govorjenja, ter pri senčnem gledališču. (KH)