Kovanec Kaiyuan tongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), dalje. Ta je leta 621 namreč uvedel nov standard kovancev, ko je izdal kovance Kaiyuan tongbao 開元通寶. Njihovo ime bi lahko prevedli kot »denar v obtoku v začetku nove dobe«, saj kai 開 (odpreti, začeti) in yuan 元 (nov, prvi, prvoten), ki ju lahko preberemo navpično od zgoraj navzdol, pomeni »otvoriti novo dobo«, tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen) in bao 寶 (bogastvo, denar), ki ju preberemo od desne proti levi, pa »valuto v obtoku« ali preprosto trenutno veljavni kovanec. Namesto pismenke tong sta se na kovancih kasnejših obdobij pogosto pojavljali pismenki yuan 元 (izvor, osnova) in zhong 重 (težak), ki označujeta kovance večje denominacije. Kovance Kaiyuan tongbao, kakršen je tudi novec na sliki, so izdajali tudi Gaozujevi nasledniki. Kovali so jih večino časa vladavine dinastije, torej skoraj 300 let. Hkrati so bili prva valuta, ki je v imenu vsebovala frazo tongbao, ki so jo v veliki večini uporabljali na kovancih tudi v prihodnjih dinastijah. Kovanci Kaiyuan tongbao iz začetnega obdobja dinastije so bili znani po odlični kvaliteti, zato so bili nekakšen standard za kovanje novcev v vseh kasnejših dinastijah, a je kvaliteta kovancev redko dosegla tisto iz prve polovice dinastije Tang. (MG)