Kovanec Daoguang tongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je običajno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine ali posameznega obdobja vladavine (nianhao 年號), v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je vselej pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni »valuto« oziroma »denar v obtoku«. To je največkrat pismenka tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen), pogosto pa tudi yuan 元 (izvorni, prvotni) ali zhong 重 (težak), ki navadno označujeta kovance večje denominacije. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja« oziroma »v tem ali onem obdobju vladavine posameznega cesarja«. Kovanci iz časa zadnje, mandžurske dinastije Qing imajo poleg napisa v štirih kitajskih pismenkah na licu zapis še na zadnji strani, in sicer gre navadno za oznako lokacije kovnice. Ta je bila sprva zapisana v kitajščini, zatem v kitajščini in mandžurščini, nazadnje pa le še v mandžurščini.

Kovanec na sliki je še dokaj obrabljen, a lahko kljub temu na njegovem licu razberemo kitajske pismenke Daoguang tongbao 道光通寶, kar pomeni, da je bil kovan v času vladavine cesarja Daoguanga 道光 (vladal 1820–1850). Napis na njegovi hrbtni strani je bil najverjetneje v celoti izpisan v mandžurski pisavi, vendar ga zaradi obrabljenosti kovanca ni več mogoče razbrati. Zato tudi ne moremo določiti lokacije kovnice, ki ga je izdelala. V Daoguangovem času se je dinastija Qing že soočala s številnimi težavami, v največji meri povezanimi s prvo opijsko vojno (1839–1842) in začetkom upora Taipingov 太平 (1850–1864). Opij in vojaška posredovanja so povzročala velik odliv denarja, zaradi česar je primanjkovalo denarne mase. Kovanci so že postajali slabše kvalitete, njihova proizvodnja pa je v razmerju z njihovo dejansko vrednostjo postajala vse dražja. Kovanec je eden takšnih primerkov slabše kvalitete, ki so posledično tudi precej slabše ohranjeni. (MG)