Kovanec Kaiyuan tongbao

Kovanec Kaiyuan tongbao

CC BY-SA 4.0

Kovanec Kaiyuan tongbao

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), dalje. Ta je leta 621 namreč uvedel nov standard kovancev, ko je izdal kovance Kaiyuan tongbao 開元通寶. Njihovo ime bi lahko prevedli kot »denar v obtoku v začetku nove dobe«, saj kai 開 (odpreti, začeti) in yuan 元 (nov, prvi, prvoten), ki ju lahko preberemo navpično od zgoraj navzdol, pomeni »otvoriti novo dobo«, tong 通 (krožiti, ... več

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), dalje. Ta je leta 621 namreč uvedel nov standard kovancev, ko je izdal kovance Kaiyuan tongbao 開元通寶. Njihovo ime bi lahko prevedli kot »denar v obtoku v začetku nove dobe«, saj kai 開 (odpreti, začeti) in yuan 元 (nov, prvi, prvoten), ki ju lahko preberemo navpično od zgoraj navzdol, pomeni »otvoriti novo dobo«, tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen) in bao 寶 (bogastvo, denar), ki ju preberemo od desne proti levi, pa »valuto v obtoku« ali preprosto trenutno veljavni kovanec. Namesto pismenke tong sta se na kovancih kasnejših obdobij pogosto pojavljali pismenki yuan 元 (izvor, osnova) in zhong 重 (težak), ki označujeta kovance večje denominacije. Kovance Kaiyuan tongbao, kakršen je tudi novec na sliki, so izdajali tudi Gaozujevi nasledniki. Kovali so jih večino časa vladavine dinastije, torej skoraj 300 let. Hkrati so bili prva valuta, ki je v imenu vsebovala frazo tongbao, ki so jo v veliki večini uporabljali na kovancih tudi v prihodnjih dinastijah. Kovanci Kaiyuan tongbao iz začetnega obdobja dinastije so bili znani po odlični kvaliteti, zato so bili nekakšen standard za kovanje novcev v vseh kasnejših dinastijah, a je kvaliteta kovancev redko dosegla tisto iz prve polovice dinastije Tang.

Na hrbtni strani kovancev Kaiyuan tongbao pogosto najdemo oznako v obliki polmeseca, kakršno vidimo tudi na tem kovancu. Ljudsko izročilo pravi, naj bi cesarica Wende 文德 (601–636), žena cesarja Taizonga 太宗 (vladal 626–649), enega svojih dolgih nohtov nehote zapičila v voščeni model za vlivanje kovancev, ko so ji ga predstavili, delavci v kovnici pa so prasko oziroma sled nohta pri proizvodnji kovancev iz spoštovanja do cesarice ohranili. Po drugih različicah zgodbe naj bi odtis nohta pripadal slavni lepotici Yang Guifei 楊貴妃 (719–756), legendarni konkubini cesarja Xuanzonga 玄宗 (vladal 713–756). A tako pričajo legende, medtem ko je dejanski izvor oznake po vsej verjetnosti veliko bolj prozaične narave, saj je bila najbrž namenjena zgolj lažjemu nadzoru nad kovanjem denarja.

Kovanec na sliki je sicer nekoliko obrabljen, kljub temu pa na njegovem licu še vedno zlahka razberemo, da gre za Kaiyuan tongbao. Na hrbtni strani na desni od kvadratne odprtine lahko prepoznamo oznako v obliki polmeseca, na levi pa pismenko Luo 洛. Ta predstavlja okrajšavo za mesto Luoyang 洛陽 v današnji provinci Henan, prestolnici dinastije Tang, kjer je bil kovan. (MG)

Opis materiala: bakrova zlitina
Tehnika izdelave: ulivanje bakrove zlitine
Dimenzije: premer: 24 mm
Napis - vsebina: 開元通寶 Kaiyuan tongbao (valuta v obtoku v začetku nove dobe)
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: Razmeroma dobro ohranjen.

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

Ostali predmeti v tej zbirki

Nalagam predmete...

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej