Golobja piščal

Golobja piščal, na Kitajskem znana kot geling 鴿鈴 ali geshao 鴿哨, je majhno glasbilo, ki ga uvrščamo v skupino t. i. eolskih glasbenih instrumentov. S pomočjo vretena ga pripnemo na golobov rep, tako da proizvaja zvok, medtem ko leti. Piščal je navadno izdelana iz lahkih materialov, kot sta buča in bambus, in polakirana.

Skuškova zbirka golobjih piščali glede na njihove oblike vsebuje tri različne tipe instrumenta: bučni, cevni in kombinirani, pri čemer je bučni tip, ki ima kot osnovo za telo piščali izdolbeno bučo, najpogostejši. Ton bučnih tipov golobjih piščali je najnižji, ko je v sestavi z drugimi vrstami golobjih piščali v jati golobov, nosečih golobje piščali. Glede na to, da je pri vsakem bučnem tipu večje število pomožnih piščali, lahko oddaja tudi več tonov, katerih zvok oslabi, če je teh podpiščali preveč. Gre za primerek golobje piščali manjšega bučnega tipa z le tremi podpiščalmi. Spada v skupino petih iz zbirke, za katere je značilna črna, temnordeča ali rumena barva z različnimi cvetličnimi vzorci v črni barvi. Nosi posebno vrezano oznako (kitajsko pismenko) oziroma logotip, ki, če pripada razpoznavni družini izdelovalcev, toliko več pove o lastnostih in načinu izdelave piščali ter poveča njeno vrednost. Pri tej golobji piščali gre za vrez pismenke yin 尹; ta naj bi označevala ime družine umetnikov, ki pa ne spada med najslavnejše oblikovalce golobjih piščali, ampak verjetneje med amaterske oblikovalce. (KH)